Boban Pauković

Zdrava sladica ne obstaja, obstaja le zdrav odnos do sladic

Ljudje bi morali spremeniti odnos do hrane in nanjo gledati kot na neke vrste blagoslov oz. nagrado. Ob vsakem grižljaju sladice bi morali uživati in ne imeti občutka krivde. Ne bi si smeli zasidrati globoko v podzavest, da nečesa ne smemo uživati. In kaj, ko pride trenutek, ko bi si radi privoščili nekaj sladkega? Namesto, da bi uživali, bomo pod stresom. Zakaj že? Ključ je v zmernosti.

V času veselega decembra sem imel priložnost opazovati, kako veliko pozornosti ljudje namenjajo hrani. Vsi so se trudili, da bi bila njihova božična večerja čim bolj bogata in okusna, veliko časa pa so namenili tudi izbiri sestavin in pripravi pojedine za silvestrski večer. Vsako leto znova se porajajo ista vprašanja – kaj izbrati za glavno jed in s čim se posladkati? Na splošno pa velja dejstvo, da je veseli december čas, ko si večina ljudi privošči uživanje v večjih količinah hrane in pijače … Nikoli mi ni bilo povsem jasno, zakaj je tako, a v tem času je resnično največ prenajedanja. Pravzaprav je to mesec pretiravanja v vsem.

Januar pa je pravo nasprotje. Takrat se veliko ljudi odloči za bolj zdrav način življenja, v želji po izpolnjevanju novoletnih zaobljub. Da, zdaj veste, zakaj so v januarju fitnescentri prepolni entuziastov, ki se želijo znebiti odvečnih kilogramov. Prav tako je to mesec, ko se največ ljudi odloči za prakticiranje raznih diet. Še posebej tistih rigoroznih. Očitno je zato veliko sestradanih in podhranjenih, ki prepolni slabe volje in nezadovoljstva hodijo po svetu. Ja, večina ljudi je takšna, da bi uspeh želela doseči čez noč, zato se zateka k ekstremom. Iz prenajedanja preidejo na stradanje oz. odrekanje hrani. Vsi bi radi jedli kaj okusnega, a okusno po navadi ni najbolj zdrava izbira. Strokovnjaki nas prepričujejo, kako moramo paziti na vnos maščob in biti pozorni na holesterol, saj se drugače ne bomo mogli znebiti viška kilogramov. Mlečni izdelki? Laktoza? Moramo se jim izogibati, saj bo v nasprotnem primeru trpela naša prebava. Še posebej si bomo nakopali težave z uživanjem polnomastnih mlečnih izdelkov. Pršut, slanina in na splošno rdeče meso? No, tega pa tudi ne bomo jedli, saj bi lahko uživanje teh izdelkov povzročalo resne zdravstvene težave. Na drugi strani pa imamo ogljikove hidrate, ki so krivec za vse sodobne bolezni. Sadje, krompir, testenine in žita? Že, ko jih samo pogledamo, se začnemo rediti in naše zdravje bo nemudoma ogroženo. Sladkor in gluten sta dva naša največja sovražnika in ju moramo črtati, ne samo z naših jedilnikov, temveč tudi iz naših misli. In tukaj se vse skupaj začne – v naši glavi. Kakršne misli bomo imeli, takšen bo tudi svet okoli nas oz. odnos do le tega. In da ne zabredem predaleč, se vračam nazaj na hrano oz. na odnos do našega prehranjevanja.

Ob poplavi vseh informacij, navodil in nasvetov, ki nas usmerjajo, kako se prehranjevati, vsak od nas ustvari določeno mišljenje oz. odnos do hrane. Razvije se, kakor sem ga poimenoval, sindrom črno-belega pogleda na hrano. V naši podzavesti se zasidra prepričanje, da so samo določena živila za nas zdrava, določenih živil pa ne smemo uživati, saj nam škodijo in tako v spominu dobijo zapis kot prepovedano živilo oziroma PREGREHA. Zadnje čase pa na žalost opažam tudi vse več prehranskih strokovnjakov, trgovcev in tistih, ki želijo izboljšati svoje prehranjevalne navade, kako se zatekajo k tako imenovanim zdravim sladicam. Zdrava sladica? Zdrava pregreha? Hmm …

Moje mnenje je, da bi morali spremeniti odnos do prehrane in nanjo gledati kot na neke vrste blagoslov oz. nagrado. Ob vsakem grižljaju sladice bi morali uživati in ne imeti občutka krivde. Ne bi si smeli zasidrati globoko v podzavest, da nečesa ne smemo uživati. Tega se bo namreč dolgoročno težko držati. In kaj, ko pride trenutek, ko bi si radi privoščili nekaj sladkega? Namesto da bi uživali, bomo pod stresom. Zakaj že? Če si bomo privoščili prepovedan sadež, se bomo pregrešili, če se mu odrečemo, pa bo vse skupaj še bolj narobe! Nič na svetu ni hujšega, kot odrekanje hrani, kajne? In kaj se potem zgodi? Ljudje se namesto, da bi spremenili odnos do prehrane, predvsem na ta način, da bi v prehranjevanje vključili pravilo ZMERNOSTI, rajši ukvarjamo z alternativami. Torej iščemo načine, kako prelisičiti podzavest in kako se čim manj ne odrekati v odrekanju, ki smo si ga sami zastavili v svojem načinu prehranjevanja.

Kaj sem pravzaprav želel povedati? Zakaj sem se toliko razpisal in pametoval po nepotrebnem? Verjetno se sprašujete, kaj nisi mogel napisati bistva v nekaj stavkih? Hm, verjetno bi pa res lahko vse skupaj napisal bolj na kratko in jedrnato. Poskušal sem vam razložiti, da zdrava sladica pravzaprav ne obstaja, obstaja zgolj ZDRAV ODNOS do sladic. Zdrav odnos do hrane.

Če uporabimo pravilo zmernosti v prehranjevanju, ne bo težav, tudi če si občasno privoščimo nekaj, kar ni ravno najboljša izbira. Še vedno je največja težava prenajedanje in prevelik vnos hranil. Če pa smo kljub zaužitju “prepovedanega sadeža” ostali v okvirih priporočenega dnevnega kalorijskega vnosa, nam ta ne bo drastično spremenil življenja na slabše … Po mojem mnenju kvečjemu na boljše. Malo za šalo, malo za res, ampak zdi se mi, da bomo potem manj tečni. Preprosto povedano: pojejte toliko, kolikor boste porabili in, prosim, brez dodatnega stresa s štetjem kalorij. Včasih je pač treba nahraniti tudi oči in dušo.

In še recept za “zdravo pregreho”:

“SIMPL” SLADICA Z BOROVNICAMI

Sestavine:
* kokosovo mleko 150 ml
* borovnice 30 g
* 4 datlji cca 20 g (čez noč jih namočimo)
* žlička kakava 10 g
* konica žličke bourbon vanilije
* konica žličke cimeta
* po želji kokosov sladkor 1/3 žličke (3 g) ali pol žličke medu (5 g)

Spodnja plast: 50 ml kokosovega mleka zmešamo z 1/3 žličke kokosovega sladkorja ali 5 g medu. Spodnjo plast damo na dno kozarčka in vanjo previdno položimo borovnice, tako da ostanejo še vedno cele. Spodnja plast tako dobi lepo vizualno podobo. Kremo postavimo v hladilnik za približno eno uro. Medtem pripravimo zgornjo plast.

Zgornja plast: 100 ml kokosovega mleka zmešamo s cimetom, žličko kakava, bourbon vanilijo in datlji. Vse skupaj zmešamo s paličnim mešalnikom. Kremo položimo čez spodnjo plast. Postavimo v hladilnik še za eno uro in na vrhu okrasimo z borovnicami.

Približne hranilne vrednosti sladice:
beljakovine: 4 g
ogljikovi hidrati: 12,4 g
maščobe: 29,3 g
skupno kalorij: 245 kcal

Naj vam zaželim še SREČNO 2018. V novem letu bodite srečni, zdravi in predvsem polni ljubezni.

“Zdrav um, zdravo telo!”

Boban Pauković
Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije
    Zadnji prispevki
    Bodi obveščen o novih zapisih