KAKO PA VI SKRBITE ZA SVOJE ČREVO?

Črevo je tako pomemben del človeškega telesa, mi pa ga tako zanemarjamo. Sam sem prepričan, da le zaradi tega, ker se ne zavedamo, kako pomembno je za nas. Zato in, zato, ker sem na lastni koži izkusil, kako je, ko zdravje zataji, želim pomagati vsem vam in vas izobraziti na to temo in v vas vzbuditi vsaj malo želje po tem, da izboljšate zdravje svojega črevesja.

To sploh ni tako težko, kot se vam zdi. Veliko lahko naredite sami, samo vedeti morate kako. In zakaj.

Kot veste, v človeškem črevesju kar mrgoli bakterij, virusov, gliv in drugih mikroorganizmov. Če je črevesje zdravo, je to zato, ker je med njimi vlada simbioza. A ta se hitro poruši v primeru, če pride do kakšnih neravnovesij, sploh, če slabe bakterije količinsko prevladajo nad dobrimi bakterijami. To pa potem privede do raznih bolezni.

Rešitev za katero lahko poskrbimo sami, so PROBIOTIKI. Nobene potrebe ni po tem, da se z njimi bašemo vsak dan, bi pa priporočal, da vsaj vsake toliko naredite z njimi kako kuro in na ta način v črevo vnesete pozitivne bakterije.

Kako veste, kdaj je pravi trenutek za to?

Če se slabo počutite in ste že dlje časa brez energije, potem tega sploh ne rabite premlevati. Je kar sedaj. Tudi, če ste pred kratkim jemali kakšna zdravila in antibiotike. V tem primeru je to skoraj nujno.

A preden začnete, je dobro vedeti, kaj sploh probiotiki so.

Gre za žive organizme, ki pozitivno delujejo na telo.

Ločimo glavne skupine, vsaka izmed njih pa pomaga reševati določene težave.

BIFIDOBAKTERIJE – Pomagajo lajšati sindrom nemirnega črevesja, drisko, zaprtost, … Sodelujejo pri tvorbi vitamina B in preprečujejo okužbo z drugimi, škodljivimi bakterijami.

PROBIOTIČNE KVASOVKE – pomagajo pri driski zaradi rotavirusov in antibiotikov ter pri ostalih prebavnih motnjah.

LAKTOBACILI – ta skupina probiotikov je najbolj pogosta. Najdemo jih v jogurtih in ostalih fermentiranih hranilih – npr. kefir, kislo zelje, sir, kisle kumarice. Pomagajo pri driski, dermatitisu, infekcijah vagine in pri ljudeh, ki ne prenašajo laktoze.

S hrano lahko zaužijemo dovolj probiotikov za 'sproti', ko je pa ravnovesje v našem črevesju toliko porušeno, da se to že kaže na našem zdravju, pa jih v telo vnesimo s prehranskimi dopolnili.

A s tem zgodba še ni končana. Da lahko probiotiki kar najboljše delujejo, potrebujemo v telesu še prebiotike. A o tem v drugem članku.

Viri: https://www.webmd.com/vitamins/ai/ingredientmono-790/lactobacillus

https://www.health.harvard.edu/staying-healthy/how-to-get-more-probiotics