Nadledvične žleze in izgorelost

Nadledvični žlezi pravzaprav sodelujeta pri proizvodnji več kot 50 hormonov, ki poganjajo skoraj vsako telesno funkcijo, od katerih so mnoge bistvene za življenje. Omenjeni hormoni in nevrotransmitorji uravnavajo naš metabolizem ter skrbijo za “komunikacijo” z drugimi organi. 

Kortizol 

Verjetno je že vsem jasno, da ko smo pod stresom, se raven kortizola povečuje. Prosim, ne mislite, da je kortizol naš sovražnik. Med stresnim odzivom nadledvični žlezi namreč sproščata kortizol, ki zviša krvni tlak in krvni sladkor za hitrejši odziv in boljše/lažje preživetje. Ta stresni hormon pripomore tudi k uravnavanju imunskega sistema in ima nekaj pomembnih lastnosti, kot so na primer zviševanje ravni sladkorja v krvi, kar prispeva k energiji, zviševanje krvnega pritiska ter nevtraliziranje vnetij. 

Težave pa se pojavijo, ko so ravni kortizola nenehno povišane, saj to lahko vodi do rezistenčnosti na inzulin, katabolizma (razpada mišičnega tkiva) in oslabljenega imunskega sistema. 

 

Kaj je nadledvična utrujenost? 

Pri zdravem posamezniku je kortizol zjutraj višji, da pomaga pri prebujanju, in se čez dan počasi znižuje. Melatonin, hormon “spanja”, je obratno sorazmeren kortizolu, zato je, ko je kortizol visok, melatonin nizek in obratno. Utrujenost nadledvične žleze se pojavi, kadar je v tem ritmu kortizola neravnovesje. Kortizol je bodisi nizek, kadar bi moral biti visok, visok, kadar bi moral biti nizek, bodisi vedno nizek ali vedno visok. 

Toda težava ni osamljena v vaših nadledvičnih žlezah. Pravzaprav vaši možgani sporočijo nadledvičnim žlezam, kaj storiti s pomočjo zapletene mreže komunikacij, imenovane os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza. Vaš hipotalamus sprosti hormon, ki sprošča kortikotropin (CRH), ki hipofizi sporoči, naj sprosti adrenokortikotropni hormon (ACTH). ACTH pa nato vaši skorji nadledvične žleze sporoči, naj sprosti kortizol. 

Utrujenost nadledvične žleze je v resnici motnja v komunikaciji možganov z nadledvičnimi žlezami in ne nadledvične žleze same. 

Nadledvične žleze in izgorelost 

Kronični stres negativno vpliva na delovanje naših nadledvičnih žlez, zaradi česar se sprošča manj zgoraj omenjenih hormonov. Dolgotrajna povečana stresna obremenitev lahko pripelje do adrenalne izgorelosti. Prekomerno stimuliranje nadledvične žleze zaradi dolgotrajnega stresa povzroči neskladno raven kortizola v krvnem obtoku, kar vodi v težave. 

Sindrom izgorelosti se prične tako, da se v stresni situaciji proizvodnja kortizola poveča, tudi na račun zmanjšane proizvodnje hormona testosterona. 

Pri intenzivni ali dolgotrajni kronični stresni obremenitvi nadledvična žleza, zaradi oksidativnega stresa in pomanjkanja substratov, ne more več sintetizirati dovolj kortizola. Hkrati pa hipotalamus, ki uravnava izločanje kortizola iz nadledvične žleze, postane preobčutljiv na pomanjkanje tega stresnega hormona. Pojavu, ko se proizvodnja presežnih količin kortizola prevesi v pomanjkljive, pravimo adrenalni zlom. Naj omenim še to, da ljudje z nadledvično utrujenostjo pogosto nimajo dovolj DHEA, hormona, ki je odgovoren za tvorbo številnih potrebnih hormonov v telesu. 

Kaj povzroča utrujenost nadledvičnih žlez? 

Nekateri kronični stresorji, ki lahko vodijo do utrujenosti nadledvičnih žlez, vključujejo:

• avtoimunske bolezni,
• viruse,
• bakterijske okužbe,
• nesreče/poškodbe,
• čustveni stres,
• pretirano gibanje,
• intoleranco na določena živila,
• izpostavljenost toksinom.

Če se borite z nadledvično utrujenostjo, imate lahko večino naslednjih simptomov:

• počasnost (brez zagona) zjutraj,
• hrepenenje po slani ali sladki hrani,
• nizek libido,
• utrujenost popoldan,
• slab spanec,
• vrtoglavica pri hitrem vstajanju,
• popoldanski glavoboli,
• težave s krvnim sladkorjem,
• kronično vnetje,
• šibki nohti in krhki lasje,
• slabo razpoloženje,
• težave pri hujšanju.

Simptomi in znaki adrenalne izgorelosti

Ko so vrednosti kortizola še povečane:

• visok krvni pritisk,
• povišana raven sladkorja v krvi,
• evforičnost,
• psihična vznemirjenost,
• povečana dovzetnost za okužbe,
• nabiranje maščobe pretežno okoli trebuha.

Ko so ravni kortizola prenizke:

• znižane vrednosti
• krvnega sladkorja,
• motnje zavesti,
• depresija,
• nemir,
• nespečnost,
• motnje koncentracije,
• pomanjkanje apetita,
• pridobivanje telesne teže,
• zaprtje.

 

Kako si pomagati?

Živila, ki se jim je treba izogniti, vključujejo:

• kofein,
• sladkor in sladila,
  ogljikovi hidrati (omejite vnos ogljikovih hidratov, predvsem manj kakovostnih),
• predelana hrana,
• predelano meso,
• hidrogenirana olja.

Živila, ki so vam lahko v podporo:

• kokos,
• olive, avokado in drugi viri zdravih maščob,
• križnice (cvetača, brokoli, brstični ohrovt itd.),
• mastne ribe (npr. losos),
• piščanec in puran (čim bolj kakovostno),
• oreški (orehi,
• makadamija in mandlji),
• semena (bučna, chia in lanena),
• alge,
• kakovostna sol,
• fermentirana hrana.

Prav tako uživajte živila, ki so vir vitamina C, B-vitaminov, magnezija, ter selena. Meso iz organov, kot so jetra, je nekaj najboljših virov hranil, potrebnih za premagovanje utrujenosti, kot sta cink in vitamin D. Vsebujejo tudi obilne količine holina in drugih vitaminov B, potrebnih za metilacijo. 

Zmanjšajte stres

Bodite pozorni na svoje telo in preizkusite naslednje:

• počivajte, ko se ste utrujeni,
• spite vsaj osem ur na noč,
• izogibajte se ponočevanju in poskušajte biti v postelji okoli 22. ure,
• smejte se in vsak dan naredite kaj zabavnega,
• kolikor se le da, zmanjšajte delo in stres v odnosih,
• poskrbite za redne obroke ter zmanjšajte odvisnost od kofeina in sladkorja,
• najdite takšno obliko vadbe, ki vam bo pomagala izboljšati kakovost življenja in zmanjšala odziv na stres (če se po vadbi počutite pretirano utrujene, bo treba najti drugo obliko vadbe ali zmanjšati intenzivnost, dokler se nadledvične žleze ne zacelijo dovolj),
• izogibajte se negativnim ljudem in samogovoru,
• vzemite si čas zase (naredite nekaj sproščujočega),
• najdite si primernega sogovornika (tudi strokovno pomoč, če menite, da je potrebna), ki mu boste lahko zaupali vaše tegobe,
• poskušajte biti vsak dan na svežem zraku.

Zaključek

Ker so simptomi utrujenosti nadledvične žleze tako nespecifični in lahko kažejo na druge bolezni, kot so depresija, spalna apneja, fibromialgija in nekatere avtoimunske bolezni, je težko postaviti zdravstveno diagnozo. Prvi korak k premagovanju nadledvične utrujenosti je obisk zdravnika ali endokrinologa, ki vas bo znal usmeriti oziroma ugotoviti, kaj se dogaja v telesu.

Za konec naj samo omenim, da izgorelost in depresija nista isti motnji.