Boban Pauković

Koronavirus: čas je za odgovorno ravnanje, ne za obtoževanje, teorije zarot in paniko

Trenutno še ni cepiva, ki bi preprečeval okužbe s koronavirusom, prav tako še ni zdravila, ki bi ga zdravil. Zaenkrat je najučinkovitejše lajšanje simptomov in podpora vitalnim organom v težjih primerih. Zato je še toliko bolj pomembno, da v tem času okrepite svoj imunski sistem.
 

Zaradi naraščanja potrjenih primerov novega koronavirusa se znanstveniki in pristojni trudijo zajeziti nadaljnje širjenje in odkriti nove načine za boj proti okužbi. Ta novi virus je postal globalna težava oziroma kar grožnja. Glede na to, da moje prispevke prebira na tisoče ljudi, sem se odločil, da poskušam tudi sam ozaveščati svoje bralce in jih spodbujati ter usmerjati k zdravemu razumu in racionalnem postopanju.

Zelo me žalosti, pa tudi jezi dejstvo, da je veliko nemoralnih ljudi in raznih “šarlatanov“, ki takšne okoliščine zlorabijo in se okoriščajo. Veliko je zavajanja, prodajanja raznih naravnih zdravil, pa tudi ogromno objav in člankov, ki so v trenutni situaciji povsem odvečni. Mislim, da je povsem neprimerno in neokusno zbijati šale na račun virusa ter biti neodgovorni. Prav tako je katastrofalno spodbujati množično paniko in vzbujati strah pri ljudeh. Žal se mnogi zavedajo, da je prestrašen človek najlažje vodljiv. Drage moje bralke in bralci, ne bodite prestrašeni, temveč odgovorni in zdravorazumski.

Pustimo vse teorije zarot in obtoževanje politikov ter raznih lobijev ob strani. Zdaj res ni čas za to. Tudi če vse te teorije držijo, to ne bo preprečilo še večjega izbruha pandemije. Dajmo vsaj enkrat stopiti skupaj in imeti trezno glavo. Zgledujmo se po gasilcih: ko pride do požara, je njihova naloga, da ga čim prej pogasijo in preprečijo širitev, ne raziskovanje oziroma iskanje krivca. To pride na vrsto kasneje. Enako je tudi zdaj z virusom, prenehajmo z dolivanjem olja na ogenj, vsak pri sebi naj naredi vse, kar je v njegovi moči, da se vse skupaj prepreči in ustavi.

Veliko lahko naredimo že sami in tako preprečimo kolaps zdravstvenega sistema. Pomagajmo našim zdravnikom in vsem, ki se trudijo po svojih najboljših močeh preprečiti širjenje bolezni. Za začetek, pri kašlju upoštevajte bonton, roke si umivajte pogosteje in se ne zadržujte v neposredni bližini obolelih oseb. V kolikor se ne počutite dobro, ne hodite nikamor, temveč pokličite zdravnika.

Moje mnenje je, da moramo biti previdni in odgovorni, nikakor pa prestrašeni in panični. Poslušal sem številne strokovnjake in prebiral razne članke na temo novega koronavirusa. Nekako najbolj verjamem oziroma se strinjam s hrvaškim znanstvenikom dr. Igorjem Rudanom, direktorjem centra WHO na Univerzi v Edinburgu in odgovornim urednikom znanstvene revije Journal of Global Health in srbskim doktorjem Branimirjem Nestorovićem.

Kaj je koronavirus?

Kar je izjemno pomembno (vsaj v trenutnih okoliščinah, kolikor nam je znano), je dejstvo, da se virus zelo širi, ni pa tako smrtno nevaren. Velika večina okuženih ne bo imela večjih težav, je pa res, da so in bodo primeri s smrtnim izidom. In škoda je prav vsakega življenja, naj gre za mladega ali starega posameznika. Jaz osebno bi se veliko bolj bal nekaterih drugih bolezni oziroma virusov, ki se težje širijo, imajo pa večjo moč in posledično vpliv na večjo smrtnost. V današnjih časih smo izpostavljeni mnogim “virusom”, na katere se premalo oziramo in jim ne dajemo nikakršnega pomena, čeprav nas in naš planet vsakodnevno “na obroke” uničujejo. Ti “virusi” so egoizem, pohlep, samoživost, kapital, apatičnost, neuvidevnost, zavist in “idiotizem“.

Da se ne oddaljim od današnje teme, novi koronavirus se imenuje SARS-CoV-2 in ta virus povzroča bolezen, ki se imenuje COVID-19. Koronavirusi (CoV) predstavljajo večjo skupino virusov, ki jih najdemo pri raznovrstnih sesalcih in ptičih. Pri človeku lahko ti virusi povzročijo različna bolezenska stanja, ki lahko varirajo od blage infekcije dihal oziroma prehlada, do resnejšega težjega akutnega respiratornega sindroma (SARS) ali bližnjevzhodnega respiratornega sindroma (MERS). Novi koronavirus (COVID-2019) pa je nov sev koronavirusov, ki je bil pred kratkim odkrit pri človeku. Obstajajo pa tudi različni sevi koronavirusov, ki krožijo v živalskem svetu, vendar se do sedaj še niso prenesli z živali na človeka. Koronavirusi so zoonotični, kar pomeni, da se lahko prenašajo z živali na človeka. Na primer SARS naj bi se prenesel iz cibetovke medtem, ko se je MERS prvič prenesel iz enogrbe kamele. Tako kot druge respiratorne infekcije se tudi koronavirusi lahko prenašajo s človeka na človeka preko telesnih tekočin, kot so slina, kri ali urin.

Izvor COVID-19 še ni točno potrjen, je pa postavljen sum, da naj bi bil izvor okužbe ena od vrst živali. Nekateri trdijo, da naj bi to bila netopir in kača. Prvi izbruh novega koronavirusa (COVID-19) je zabeležen v mestu Vuhan na Kitajskem v decembru leta 2019. Ve se, da je infekcija prišla z živali, vendar ni znano, s katere vrste. To je nov sev koronavirusov, na katerega še nismo naleteli in je drugačen od drugih že poznanih, kot sta na primer SARS in MERS. Simptomi so podobni simptomom gripe ali prehlada, vendar so lahko hujši in privedejo do zapletov, predvsem pri kroničnih bolnikih in starejših osebah. V Kitajski provinci Hubej, kjer je virus izbruhnil, je stopnja umrljivosti 2-odstotna, drugje po svetu pa še celo manjša. Te številke so veliko bolj vzpodbudne, kot denimo pri SARS-u, ki ima več kot 10-odstotno stopnjo umrljivosti ter pri MERS-u za katerim je umrlo 35 % okuženih.

Diagnoza in simptomi

Bolezen se kaže z nahodom, kašljem, s slabim počutjem, utrujenostjo, vročino in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka. Za težji potek bolezni je značilna pljučnica. Tveganje je večje pri osebah, ki so nedavno potovale ali so bile v stiku z okuženim. Za potrditev okužbe z novim koronavirusom je potrebno mikrobiološko testiranje. Koronavirus se dokazuje z brisom nosno-žrelnega prostora, ter v brisu žrela, izmečku dihal in v drugih kužninah.

Simptomi, ki jih novi koronairus povzroča, so podobni ostalim respiratornim okužbam, vključno s prehladom:
•    vročina
•    oteženo dihanje in zasoplost
•    kašelj
•    zamašen nos
•    glavobol
•    vneto grlo
•    bolečine v prsih
•    slabo počutje

Pri težjih primerih se lahko pojavijo resnejše težave, vključno s pljučnico, odpovedjo ledvic, hudim akutnim respiratornim sindromom ali celo smrtjo. Trenutno znana inkubacijska doba znaša 14 dni, simptomi pa se lahko pojavijo od 2 do 14 dni po izpostavljenosti virusu. To pa je zelo podobno situaciji z bljižnevzhodnim respiratornim sindromom (MERS), ki smo ji bili priča leta 2012.

Potrebno je poudariti, da so simptomi kjub hitremu širjenju navadno blagi do srednje močni in lahko ljudje pričakujejo popolno okrevanje. Težje oblike simptomov s komplikacijami so bolj značilne za starejše osebe ter kronične bolnike oziroma za osebe z izjemno slabim imunskim sistemom. Ravno zato je še toliko bolj pomembno, da v tem času, ko poleg koronavirusa razsaja tudi gripa in so prehladi pogostejši, imunski sistem okrepimo.

Kdo se lahko okuži?

Kolikor vemo, se novi koronavirus širi zelo podobno kot ostali koronavirusi in ostale infekcije zgornjih dihal. Virus se navadno širi z osebe na osebo, s katero sta v tesnejšem kontaktu oziroma v razdalji več kot 4,5 m. Moramo pa se zavedati, da se novi koronavirus zlahka in mnogo hitreje širi. Virus se širi preko areosolov, ki nastanejo pri kihanju in kašljanju obolelega. Poleg tega se lahko širi preko dotikanja nosu, ust ali oči po dotikanju različnih predmetov in površin, ki imajo na sebi virus. Kolikor vemo, je virus najbolj nalezljiv, ko ima oboleli tudi najbolj izrazite simptome. Lahko pa se širi tudi, kadar oboleli ne kaže simptomov. Novi koronavirus se med ljudmi prenaša kapljično. Se pravi, da je za prenos tega virusa potreben tesnejši stik z bolnikom, razdalja do bolnika več kot 4,5 m. Možno je tudi, da se z novim koronavirusom lahko okužimo ob stiku z onesnaženimi površinami, ni pa še zanesljivo dokazano oziroma potrjeno.

Zdravljenje

Zdravljenje bolnikov z COVID-19 je simptomatsko, kar pomeni, da se blažijo prisotni znaki in simptomi bolezni.

Kako se zaščititi?

1. Pogosto umivanje rok
Redno umivajte roke z milom in toplo vodo ali pa jih razkužite z alkoholnim razkužilom. Na ta način boste uničili morebiti prisotne viruse in preprečili nadaljnje širjenje. Roke umivajte vsaj 20 sekund pred hranjenjem, po kašljanju, kihanju ali pihanju nosu ter po uporabi stranišča.

2. Ohranjajte razdaljo
Kadar ste v stiku z bolno osebo, ki kašlja ali kiha, poskusite ohraniti minimalno razdaljo več kot 4,5 metra. Na tak način lahko preprečite, da bi vdihnili aerosol z virusom obolelega, ki nastane in potuje s kihanjem in kašljanjem.

3. Razkužujte in pomivajte površine
Redno pomivanje in razkuževanje površin lahko prepreči širjenje virusov ter prepreči nastanek infekcije.

4. Ne dotikajte se oči, nosu in ust
Z rokami lahko prenesete viruse s površin, ki se jih dotikate. Z neumitimi rokami lahko ob dotikanju obraza te viruse prenesete na oziroma v sebe.

5. Upoštevajte bonton kihanja in kašljanja
S kašljanjem ali kihanjem v robček lahko preprečite širjenje bakterij in virusov. Robček za enkratno uporabo nato nemudoma odvrzite in si temeljito umijte roke.

6. Ustvarite si zalogo
Poskrbite za racionalen in pravilen izbor živil za obdobje karantene.

7. Spremljajte novice
Spremljajte novice in podatke verodostojnih medijev in spletnih strani, da boste vedeli kakšni so trenutni preventivni ukrepi ter kako ravnati v primeru okužbe.

8. Pokličite zdravnika
Če se ne počutite dobro, ostanite doma, saj s tem preprečite morebitno širjenje virusa. V primeru pojava močnejših simptomov kašlja, vročine, oteženega dihanja pokličite svojega zdravnika, ki vam bo podal nadaljna navodila.

 

Kaj pa naravni pristopi?

Poleg izvajanja zgoraj naštetih ukrepov je v svojo rutino dobro vpeljati dodatno pomoč za krepitev imunskega sistema.

1. Vitamin C in D
Vitamin C pripomore k zdravemu imunskemu sistemu. Najboljši vir vitamina C je sadje (na primer citrusi in jagodičevje) ter zelenjava (na primer paradižnik in paprika). Vitamin D prav tako pripomore k boljšemu delovanju imunskega sistema, predvsem v fazi boja proti infekcijam.

2. Vitamin A
Vitamin A pripomore k delovanju imunskega sistema, prav tako pa poveča količino laktobacilov v črevesju, ki ob infekcijah proizvedejo snovi, ki se z infekcijo borijo. V živilih živalskega izvora se vitamin A nahaja v obliki retinola, v živilih rastlinskega izvora pa v obliki karotenoidov – kot provitamin A. Vendar previdno z doziranjem vitamina A, saj v prevelikih količinah lahko povzroči nove težave. Dnevne potrebe po vitaminu A znašajo 800 mikrogramov. Razpoložljivost vitamina A iz živil rastlinskega izvora, bogatih z beta-karotenom, boste povečali, če boste ta živila soparili in jim dodali malo maščobe. Večje količine vitamina A najdemo v živilih živalskega izvora: jajcih, jetrih, ribah ter v obliki provitaminov A v zelenjavi oranžne in temno zelene barve ter sadju oranžne in vijolične barve.

3. Živila, ki pripomorejo k izboljšanju imunskega sistema:
•    olivno olje
•    jabolčni kis
•    med in čebelji izdelki
•    fermentirana živila
•    bezgov sirup
•    česen
•    čebula
•    ingver
•    rdeče alge
•    golostebelni sladki koren

4. Priporočljive jedi:
•    kokošja juha
•    kislo zelje

5. Uporabna zelišča, njihovi pripravki in začimbe:
•    ameriški slamnik
•    origanovo eterično olje
•    kurkuma (kurkumin)
•    glavatec
•    kitajska angelika
•    navadni rožni koren
•    medicinske gobe
•    opnasti grahovec
•    forsythia suspensa
•    japonsko kosteničje
•    bajkalska čeladnica

Predvsem naj bo vaša prehrana (tudi v dobrem zdravstvenem stanju) bogata s hranilnimi snovmi in ne zgolj energijsko bogata. Iz prehrane izločite rafiniran sladkor, rafinirana olja, razne umetne aditive, predelano hrano ter hitro hrano. Vaša prehrana naj bo bogata  z zelenjavo, zelišči in začimbami, fermentiranimi živili, sadjem ter zdravimi maščobami.

Snovi, za katere menim, da lahko pripomorejo k preprečevanju okužb in zmanjšanju (olajšanju) simptomov gripe, prehlada in mogoče celo koronavirusa:
•    selen (ob pomanjkanju selena virusi lažje mutirajo)
•    cink –(poveča funkcionalnost imunskih celic)
•    glutamin (izjemno omemben za naš imunski sistem)
•    Alfa lipoična kislina – pomaga povečati odziv interferona tipa 1
•    sulforafan tudi pomaga povečati odziv interferona tipa 1 (brokoli, cvetača, brstični ohrovt, koleraba)
•    ter acetilcistein, ekstrakt bezga in beta glukan

Pri zgoraj omenjenem interferonu gre za celične beljakovine, ki jih tvorijo celice kmalu po vdoru virusov in preprečujejo njihovo razmnoževanje. Interferoni delujejo nespecifično na viruse, saj zavirajo razmnoževanje različnih virusov, njihovo sintezo izzovejo različni spodbujevalci, učinkoviti so v različnih celicah in tkivih in so del prirojenega imunskega sistema. Interferoni ne učinkujejo sami neposredno na viruse, pač pa se izločajo iz celic in se vežejo na specifične površinske receptorje sosednjih celic, kar pa sproži sintezo različnih protivirusnih beljakovin v celicah. Interferoni vplivajo tudi na imunsko uničenje okuženih celic.

Pri uporabi prehranskih dopolnil, ki bi lahko povečevala delovanje imunskega sistema, bodite  previdni,pravzaprav jih odsvetujem,saj je v primeru okužbe lahko velika težava še dodatno stimulirati imunski sistem, ker v nekaterih primerih iz za zdaj neznanih razlogov, virus lahko povzroči prekomerno delovaje oziroma prekomerno reakcijo imunskega sistema, kar lahko ovira okrevanje oziroma pripelje do hujših zapletov.

Dejavniki, ki slabijo imunski sistem

Imunski sistem je tisti, ki vas ščiti pred infekcijami in boleznimi oziroma vam pomaga le-te preboleti. Različni dejavniki vplivajo na to, kako močan imunski sistem imamo in posledično, kako dovzetni smo za bolezni.

    Sladkor
Sladkor ne povzroča le visokega krvnega sladkorja in pridobivanja teže, temveč škodi tudi vašemu imunskemu sistemu. Lahko izčrpa vaše telo hranil, ki podpirajo imunski sistem (npr. cink, vitamin C in glutation). Lahko pa tudi hrani zajedalce v vašem telesu.

•    Pomanjkanje spanja
Vaše telo potrebuje reden spanec za počitek in regeneracijo. Takrat se v našem organizmu dogajajo razni procesi samoobnavljanja in “gradnje”. Pomanjkanje spanja pa lahko vodi v utrujenost, izčrpanost in težave s koncentracijo. Poleg tega se naše telo na stres lahko pretirano odzove, zmanjša se imunska koordinacija in povečajo se vnetni procesi. To pa pomeni, da smo bolj izpostavljeni okužbam in boleznim, vključno s koronavirusom.

•    Kronična dehidracija
Zadosten vnos vode je izjemno pomemben za imunski sistem, prekrvavitev, živčni sistem in delovanje organov. Kronična dehidracija vodi do previsoke količine histamina v telesu, kar pa lahko poveča vnetja, alergije, glavobole, kronične bolečine, težave s prebavo in težave z imunskim sistemom. Posledično pa smo bolj dovzetni za infekcije in bolezni.

•    Preveč preživetega časa v zaprtih prostorih
Nasprotno od naših prednikov, ki so večino časa preživeli v naravi, mi preživimo 90 odstotkov svojega življenja v zaprtih prostorih. Tako v svojem prostem času, ki ga ne preživimo zunaj, npr. ne pridobimo dovolj vitamina D s sončno svetlobo ter svežega zraka. Za naš imunski sistem je dobro redno preživljanje časa zunaj, v naravi.

Za konec

Trenutno še ni cepiva, ki bi preprečeval okužbe s koronavirusom, prav tako še ni zdravila, ki bi ga zdravil. Zaenkrat je najučinkovitejše lajšanje simptomov in podpora vitalnim organom v težjih primerih. Zato je še toliko bolj pomembno, da v tem času okrepite svoj imunski sistem. Pri tem si lahko pomagate z zgoraj naštetimi nasveti. Ob tem pa ne pozabite na pitje zadostnih količin vode, dovolj spanca, svežega zraka ter dnevnega gibanja. Poskusite tudi zmanjšati stres, ki vas obdaja, saj tudi ta povzroča škodo vašemu imunskemu sistemu.

Glede na to, kaj se je dogajalo na Kitajskem, lahko sklepamo, da bolezen poteka v lažji obliki pri približno 80 % okuženih. Pri približno 20 % zbolelih pa naj bi bil težji potek. Natančnega podatka o smrtnosti po okužbi z novim koronavirusom še ni, saj je virus in vse, kar se trenutno dogaja, še zelo sveže. Glede na poročanje Kitajske pa naj bi le-ta bila nekje med  2 % – 4 %. Večina umrlih je bila starejša in je imela že nekatere druge kronične srčnožilne bolezni, astmo, razne bolezni pljuč, diabetes itd. Vendar pozor, nespametno je trditi, da je to bolezen, ki prizadane samo starejše!

Ohranite mirno kri, racionalnost in prosim vas, zdaj ni čas za obtoževanja, teorije zarot in paniko. Zdaj je čas za odgovorno ravnanje vseh nas. Z lastnim primerom boste lahko imeli največji vpliv na odgovorno ravnanje vaše okolice.

”Zdrav um, zdravo telo!”

Boban Pauković
Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije
    Zadnji prispevki
    Bodi obveščen o novih zapisih