Boban Pauković

Kako dolgo traja prebava?

Zahodna prehrana in hiter način življenja sta zagotovo povezana z naraščajočim številom prebavnih težav in bolezni prebavil. Premalo ljudi se zaveda, da je zdravje prebavnega sistema povezano predvsem z življenjskim slogom. Da, živila, ki jih uživate, aktivnost, počitek, spanec in stres vplivajo na zdravje vaših prebavil.

Prebavni sistem je skupina organov, ki sodelujejo pri pretvorbi hrane v energijo in osnovna hranila, ki hranijo celoten organizem. Ta neverjetni sistem vključuje kombinacijo živcev, hormonov, bakterij, krvi in organov prebavnega sistema, ki si medsebojno pomagajo pri zelo zahtevni nalogi, to je prebavi in presnovi hrane ter tekočin, ki jih vsakodnevno uživamo. Gastrointestinalni trakt je torej sistem organov, ki sprejemajo hrano, jo prebavljajo, da iz nje dobijo energijo in hranila, ter izločajo neuporabne ostanke.

Z boljšim razumevanjem tega, kaj prebavni sistem sploh je, lahko izboljšate njegovo zdravje in premagate številne prebavne težave.

K prebavnemu traktu sodijo ustna votlina, žrelo, požiralnik, želodec, tanko črevo, debelo črevo in danka. Hrana po prebavnem traktu potuje s pomočjo valovanja gladkih mišic (peristaltika). V prebavni trakt izločajo svoje izločke prebavne žleze: ustna slinavka (v ustno votlino), trebušna slinavka (v tanko črevo), jetra (izločajo žolč v tanko črevo, in sicer prek žolčevoda iz žolčnika, kjer se shranjuje).

Kaj je naloga prebavnega sistema in kakšen je proces prebave?

Prebavni sistem sodeluje z vsemi drugimi sistemi v organizmu, to vključuje živčni, endokrini in imunski sistem.

Ali ste vedeli, da se prebava dejansko začne v možganih? Hipotalamus, ki je vpleten v presnovne procese, spodbuja apetit. Vaši možgani so torej krivi za to, da se prenajedate.

Kako dolgo traja, da vaše telo prebavi hrano?

Časovni okvir se lahko razlikuje od osebe do osebe, vendar običajno traja približno šest do osem ur, da hrana, ki jo zaužijete, preide skozi želodec in tanko črevo do debelega črevesa. Kot zanimivost naj omenim, da nekateri strokovnjaki trdijo, da je ta tranzitni čas običajno krajši pri moških in daljši pri ženskah.

V prebavnem sistemu so številni dejavniki, od katerih je odvisno njegovo delovanje. Imamo prebavne sokove, ki vsebujejo encime, ki pospešujejo kemične reakcije v telesu in razgrajujejo hrano v hranila. Obstajajo tudi celice v sluznici želodca in tankega črevesa; te celice proizvajajo in sproščajo hormone, ki stimulirajo prebavne sokove in uravnavajo apetit. Imamo tudi živce, ki nadzorujejo prebavni sistem. Povezujejo naše organe za prebavo z možgani in hrbtenjačo ter sproščajo kemične snovi, ki spodbujajo sproščujoče ali kontraktične mišice. V prebavnem traktu so živci, ki se sprožijo, ko je hrana tam prisotna, in to omogoča, da naš prebavni sistem deluje pravilno.

Vloga prebavnih organov

Ustna votlina z žlezami slinavkami 
V ustih hrano mehansko obdelamo s pomočjo zob. Slina, ki nastaja v ustih, je izjemno pomembna za žvečenje, okušanje in požiranje hrane, v njej pa so tudi izjemno pomembni prebavni encimi. Amilaza v slini začne razgradnjo ogljikovih hidratov v posamezne molekule sladkorjev. Torej, ko se slina zmeša s hrano, se začne postopek razgradnje hrane v obliko, ki jo naše telo lahko absorbira in uporabi.

Požiralnik
Gladko mišičje v požiralniku potiska hrano v želodec.

Želodec
Vsebuje klorovodikovo kislino in prebavne encime, ki nadaljujejo prebavo hrane, ki se je začela v ustih. Ti encimi in kisline se mešajo s hrano, ki se je začela razgrajevati že v ustih in požiralniku, in se spremeni v tekočino, ki se imenuje himus. Gre pravzaprav za kašasto, homogenizirano vsebino želodca, ki nastane pod vplivom želodčnega soka. Želodčne lastne žleze proizvajajo klorovodikovo kislino, ki ima izjemno pomembno vlogo, saj denaturira beljakovine in uniči številne škodljive snovi, ki so v hrani, sluz pa je zadolžena, da ščiti želodčno steno pred klorovodikovo kislino, pepsinogen, to je predstopnja encima, imenovanega pepsin, ki razkraja beljakovine, in verjetno ste že kdaj slišali za intrinzični faktor, ki omogoča resorpcijo vitamina B12 v teščem črevesu.

Tanko črevo
V tankem črevesu poteka nadaljnja prebava himusa ter resorpcija hranil, ki prehajajo v jetra (preko dverne vene). Večina prebave, kot tudi absorpcija hranil, poteka v tankem črevesu. Iz kislega okolja se spremeni v alkalno, kar pomeni, da so kisline tukaj nevtralizirane.

Kako deluje tanko črevo? Ko himus zapusti želodec, vstopi v tanko črevo skozi pilorični sfinkter – mišico, ki služi kot ventil in preprečuje vračanje hrane iz črevesja nazaj v želodec. Celotno tanko črevo je navito, notranja površina pa je polna mnogih gub in grebenov. Tanko črevo je obloženo z zelo majhnimi izboklinami, ki povečajo površino črevesne stene, kar ustvarja večjo absorpcijsko površino. Vsaka izboklina, imenovana vili, je prekrita z manjšimi lasastimi strukturami, ki se imenujejo mikrovili. Na villijih najdemo encime, ki pomagajo pri nadaljnji razgradnji hranilnih snovi v obliko, ki se hitro absorbira. Naloga vilijev je pomagati preprečiti prepustnost črevesja.

Jetra 
Jetra so drugi največji organ v telesu in imajo veliko različnih funkcij. Toda glavna naloga jeter pri prebavi je proizvodnja žolča in njegovo sproščanje v tanko črevo. Tvorijo in izločajo žolč, ki pomaga encimom v telesu razgraditi maščobe v maščobne kisline. Med drugim pa čistijo kri, ki prihaja iz tankega črevesa. Jetra imajo neverjetno sposobnost razgradnje in shranjevanja aminokislin, sintetiziranja in presnove maščob in holesterola, shranjevanja glukoze, filtriranja, razstrupljanja krvi in uravnavanja naših notranjih funkcij.

Dvanajsternik
V dvanajsternik se izlivata žolč in pankreatični sok. Žolč je tekočina rumene barve, ki vsebuje žolčne kisline oziroma njihove amide z glicinom in tavrinom, ter bilirubin, vodo in holesterol. Kot sem že zgoraj napisal, proizvaja se v jetrih, skladišči pa v žolčniku. Ob zaužitju hrane pa se žolč sprosti v dvanajsternik, da pomaga pri prebavi maščob. Žolčne kisline namreč emulgirajo maščobo v manjše maščobne kapljice, ki so tako dostopnejše za prebavne encime. Žolčnik ima nalogo shranjevati in reciklirati odvečne količine žolča iz tankega črevesa, zato se ta lahko znova uporabi za prebavo naslednjih obrokov. Žolčnik je tik pod jetri in shranjuje žolč, ki nastaja v jetrih, ki nato potuje v žolč skozi kanal. Žolčnik med obroki shrani žolč, in ko zaužijemo hrano, žolčnik skozi žolčne kanale stisne žolč. Pankreatični sok, ki nastaja v trebušni slinavki, pa ima nalogo nevtraliziranja kislega himusa.

Trebušna slinavka 
Je organ, ki izloča prebavne encime v tanko črevo, s čimer se konča kemična prebava živil. Sok pankreasa oziroma trebušne slinavke je sposoben prebaviti lipide, ogljikove hidrate (ustvarjanje energije), beljakovine (ustvarjanje aminokislin za gradnjo) in nukleinske kisline. Inzulin je eden od hormonov, ki jih proizvaja trebušna slinavka; ta nadzoruje količino sladkorja v krvi.

Tešče in vito črevo
Tukaj se resorbira okoli 90 odstotkov žolčnih kislin, ki preko dverne vene znova prehajajo v jetra in od tam v žolč.

Debelo črevo
V debelem črevesu se absorbira 80–90 % vode, ki je v hrani. Sestavine zaužite hrane, ki jih ne uspejo razgraditi ne prebavni encimi ne mikroorganizmi oziroma bakterije, ki so v debelem črevesu, se izločijo nespremenjene. Takšne sestavine pravimo, da so neprebavljive. V debelem črevesu se blato shranjuje, kar omogoča peristaltika, ki poteka v obratno smer. Ko pride blato v danko, se sproži defekacijski refleks.

Funkcija debelega črevesa je končna faza prebavnega procesa. Ko sokovi (predelana hrana) zapustijo tanko črevo, vstopijo v debelo črevo. Tam se je sicer že absorbirala večina hranil, vendar se lahko voda, maščobni vitamini in minerali absorbirajo tudi v debelem črevesu. Naravno prisotne bakterije v debelem črevesu bodo pomagale pri prebavi; te črevesne bakterije imenujemo črevesna flora. Ta izraz vam je že verjetno znan, kajne? Flora razgrajuje odpadke in iztiska še tiste majhne količine hranil, ki so ostala. Odpadne snovi, ki pa ostanejo, se iz debelega črevesa s pomočjo peristaltike premikajo v analni kanal. Sprva so odpadki v tekočem stanju, a ko se ti premikajo skozi debelo črevo, se voda odstrani in postane oblika blata trdna.

Kako dolgo traja praznjenje debelega črevesa? Približno 36 ur je dolg proces, da pride blato skozi debelo črevo, in ko se debelo črevo napolni, se vsebina izprazni v rektum, ki začne postopek odstranjevanja oziroma praznjenja.

Znaki in vzroki težav s prebavnim sistemom

Začetni opozorilni znaki in simptomi težav, ki prizadenejo prebavni trakt:

– krvavitev
– napihovanje
– zaprtost
– driska
– zgaga
– inkontinenca
– slabost in bruhanje
– bolečine v trebuhu
– težave pri požiranju
– prehitro pridobivanje ali pretirana izguba teže

Prebavne bolezni, ki lahko povzročijo nekatere zgoraj navedene simptome:

– žolčni kamni,
– rektalne težave, kot so hemoroidi,
– težave s požiralnikom, kot so striktura (zoženje), akalazija in ezofagitis,
– težave v želodcu, na primer gastritis ali celo želodčne razjede, ki jih običajno povzroča okužba z bakterijo H. Pylori in rak,
– težave z jetri, kot so hepatitis B ali C, ciroza, odpoved jeter in avtoimunski in alkoholni hepatitis,
– pankreatitis (trebušna slinavka),
– črevesne težave, kot so polipi, rak, razne okužbe, celiakija, Chronova bolezen, ulcerozni kolitis, sindrom razdražljivega črevesa, divertikulitis, malabsorpcija in črevesna ishemija,
– gastroezofagealna refluksna bolezen (GERD), peptična ulkusna bolezen in hiatalna kila.

Da bi lahko vplivali na zdravje prebavnega sistema, je pomembno, da poznamo vsaj osnove njegovega delovanja. S tem namenom sem tudi napisal ta prispevek. V enem od naslednjih člankov vas bom zasul tudi s praktičnimi nasveti, kako izboljšati prebavo in delovanje tega izjemno pomembnega sistema.

“Zdrav um, zdravo telo!”

Boban Pauković
Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije
    Zadnji prispevki
    Bodi obveščen o novih zapisih