Kaj je ketogena dieta?

V nasprotju s številnimi modnimi dietami, ki prihajajo in odhajajo z zelo omejenimi stopnjami dolgoročnega uspeha, se ketogena dieta izvaja že od dvajsetih let prejšnjega stoletja in temelji na trdnem razumevanju fiziologije in znanosti na področju prehranjevanja. Klasična ketogena dieta je način prehranjevanja z visoko vsebnostjo maščob, nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in ustreznim vnosom beljakovin.

Ketogeno dieto so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja za bolnike z epilepsijo zasnovali raziskovalci iz Medicinskega centra Johns Hopkins. Uporablja se predvsem ob zdravljenju trdovratne epilepsije ter ob določenih metaboličnih motnjah – pomanjkanju piruvatne dehidrogenaze (PDH) in pomanjkanju transporterja za glukozo (GLUT1). Zadnja leta pa je ta dieta priljubljena na področju hujšanja. 

S ketogeno dieto želimo pri bolnikih doseči ketozo. Ketozo označuje povišana vrednost ketonov v krvi. Ketoni so acetoacetat, 3-betahidroksibutirat in aceton. Nastajajo iz maščobnih kislin in ketogenih aminokislin v jetrih ter predstavljajo energetsko alternativo krvnemu sladkorju. 

Kaj je ketoza? 

Keto je okrajšava za ketozo. Pri ketogeni dieti vaše telo preide v stanje “ketoze” – to je presnovno stanje, ki se pojavi, ko večina telesne energije prihaja iz ketonskih teles v krvi in ​​ne iz glukoze. To je torej v nasprotju z glikolitičnim stanjem, pri katerem glukoza v krvi (sladkor) zagotavlja večino telesnega goriva. 

Če poenostavimo: ob ketogeni dieti se presnova telesa spremeni in je podobna kot ob stradanju. Gre za fiziološko stanje, v katerem organizem namesto glukoze kot primarni vir energije koristi maščobe. Slednje se v procesu ketoze razgradijo na tako imenovane ketone. Ketoni so v osnovi organske spojine, ki jih lahko naš organizem uporabi kot vir energije. 

Pri uporabi klasične ketogene diete se v jedilnikih držimo razmerja 4:1 (4 grame maščobe proti 1 gramu proteinov in ogljikovih hidratov). Tradicionalna ketogena dieta je bila sestavljena iz pridobivanja približno 75 odstotkov kalorij iz virov maščob, 5 odstotkov iz ogljikovih hidratov in 20 odstotkov iz beljakovin. 

 

Klasična ketogena dieta je način prehranjevanja z visoko vsebnostjo maščob, nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in ustreznim vnosom beljakovin.
Klasična ketogena dieta je način prehranjevanja z visoko vsebnostjo maščob, nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in ustreznim vnosom beljakovin.

Pozitivni vplivi keto diete: 

1. Izguba teže

Izmed številnih prednosti keto diete izguba teže pogosto šteje za številko ena. Zato je tudi zelo priljubljena med fitnes populacijo. 

Diete z veliko maščobami in z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov so zelo nasitne in pomagajo zmanjšati lakoto ter s svojimi hormonskimi učinki povečajo izgubo teže.  

2. Zmanjšuje tveganje za diabetes tipa 2 

Ta dieta lahko pomaga tudi pri nadzoru sproščanja hormonov, kot je na primer inzulin, ki ima pomembno vlogo pri razvoju diabetesa in drugih zdravstvenih težav. Ko zaužijemo ogljikove hidrate, se inzulin sprosti kot reakcija na povišano glukozo v krvi in raven inzulina naraste. Inzulin je “skladiščni hormon”, ki celicam signalizira, da shranijo čim več razpoložljive energije, najprej kot glikogen, nato pa kot telesno maščobo.

Ker pa je pri keto dieti zelo malo ogljikovih hidratov, to preprečuje preveliko sproščanje inzulina po zaužitju hrane. Torej ta dieta posledično vpliva na normalno raven sladkorja v krvi. 

Ketogena dieta lahko pomaga izboljšati odpornost na inzulin, ki je osnovni problem, ki prispeva k simptomom diabetesa.

3. Zmanjšuje lahko tveganje za srčne bolezni

Keto dieta lahko zmanjša tveganje za pojav markerjev srčnih bolezni, vključno z visokim holesterolom in trigliceridi. Uh, pa same maščobe je treba jesti? V resnici keto dieta verjetno ne bo negativno vplivala na raven holesterola, čeprav je tako bogata z maščobami. Dejansko naj bi lahko znižala dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja.

4. Pomagala naj bi pri zaščiti pred rakom

Mnogi so prepričani, da lahko s ketogeno dieto izstradamo rakave celice. Rakave celice naj se namreč ne bi mogle presnovno preusmeriti in za energijo uporabljati maščobe namesto glukoze. 

Vnetna, predelana, polna sladkorjev ter s hranili osiromašena živila naj bi hranila rakave celice. Ker pa takšnih živil ni na seznamu ketogene diete, bi takšen način prehranjevanja znal biti učinkovit.

5. Boj proti nevrološkim motnjam, možganskim in duševnim boleznim 

V preteklem stoletju se je ketogena dieta uporabljala pri zdravljenju in odpravljanju nevroloških in kognitivnih motenj, vključno z epilepsijo, Alzheimerjevo boleznijo, manično depresijo in tesnobo.

Ketogena dieta naj bi bila pri nevroloških težavah učinkovita zaradi svojega “nevroprotektivnega učinka”– ker keto dieta popravlja nepravilnosti pri rabi celične energije, ki je pogosta značilnost mnogih nevroloških motenj.

Ketogena dieta naj bi bila v pomoč tudi pri raznih glavobolih, migrenah, Parkinsonovi bolezni, motnjah spanja, shizofreniji, možganskem raku, Huntingtonovi bolezni, avtizmu in multipli sklerozi. 

Previdno

Ketogene diete ne uporabljamo ob težkih jetrnih boleznih, pomanjkanju piruvatne karboksilaze, mitohondrijskih obolenjih (z izjemo PDH), motnjah ketoneogeneze in ketolize ter oksidacije maščob. Možne so prebavne težave, zaprtje, ledvični kamni in zvišan nivo lipidov v krvi.

Ta dieta zahteva poznavanje živil oziroma njihovih hranilnih vrednosti, upoštevanje strogih pravil, nadzor nad nivojem glukoze in ketonov. Pri mnogih pa se zaradi enolične prehrane pojavlja želja po drugi hrani.

Nekateri strokovnjaki trdijo, da naj bi bilo dolgotrajno uživanje prehrane z veliko maščobami in malo ogljikovimi hidrati škodljivo in naj bi vodilo v pridobivanje telesne mase. Še posebej pri diabetikih in ljudeh z metaboličnim sindromom pa je lahko to nevarno, saj povišuje vrednosti vnetnih parametrov. Ta dieta z nizkim vnosom ogljikovih hidratov bi lahko celo nekoliko pripomogla k razvoju diabetesa tipa 2 in srčno-žilnih bolezni, saj ljudje na takšnih dietah pojedo manj vlaknin in sadja ter več maščob in beljakovin živalskega izvora.

Obdobje prilagajanja oz. keto gripa

Telo se mora prilagoditi na nov način delovanja. Vmesno obdobje pa imenujemo keto gripa. Simptomi in neželeni učinki keto gripe lahko vključujejo utrujenost, težave s spanjem, prebavne težave, slabo razpoloženje, izguba libida in slab zadah. Na srečo ti neželeni učinki ne vplivajo na vse in pogosto trajajo le 1–2 tedna. Na splošno simptomi izginejo, ko se vaše telo prilagodi na ketozo.

In ne pozabite, da stanja ketoza ne smemo zamenjati s ketoacidozo, ki je resen zaplet pri diabetesu, ko telo proizvaja odvečne ketone.

Moje mnenje

Kot po navadi je najboljša rešitev ravno nekje vmes – ekstremi se mi ne zdijo vzdržni in resnično zdravi. Največ koristi za svoje telo bomo naredili, če tako iz skupine maščob kot iz skupine ogljikovih hidratov uživamo najbolj zdrava živila.

Največjo težavo vidim v tem, da tisti, ki zagovarjajo izogibanje ogljikovim hidratom, vse ogljikove hidrate mečejo v isti koš. Tako kot obstajajo maščobe, ki nam koristijo, ter takšne, ki našemu telesu škodujejo, tudi za ogljikove hidrate velja povsem isto.

Ta način prehranjevanja zna koristiti določenim posameznikom, še posebej pri nekaterih bolezenskih stanjih, a če je le možno, poskušajte najti bolj vzdržen način prehranjevanja. Še posebej me žalosti dejstvo, da je takšen način prehranjevanja postal sinonim za hujšanje. Kot da ne bi obstajali bolj zdravi in telesu ter naši “psihi” prijaznejši načini. 

Jaz na ketogeno dieto gledam kot na požarne stopnice. Seveda lahko hodimo po njih, a zakaj bi, če ni nujno? Ali ni bolje uporabljati dvigala?

Naroči izdelek in podpri delovanje prebavnega sistema!

 

Vitagest
Cena z DDV:
od 37,90 €

Konec prebavnih težav!

 

Preveč kisline je pravzaprav premalo kisline?

 

Si se ti tudi narobe lotil reševanje prebavnih tegob?

 

Koliko denarja si že zmetal v prazno?

Piškotki za analitiko
Ti se uporabljajo za beleženje analitike obsikanosti spletne strani in nam zagotavljajo podatke na podlagi katerih lahko zagotovimo boljšo uporabniško izkušnjo.
Piškotki za družabna omrežja
Piškotki potrebni za vtičnike za deljenje vsebin iz strani na socialna omrežja.
Piškotki za komunikacijo na strani
Piškotki omogočajo pirkaz, kontaktiranje in komunikacijo preko komunikacijskega vtičnika na strani.
Piškotki za oglaševanje
So namenjeni targetiranemu oglaševanju glede na pretekle uporabnikove aktvinosti na drugih straneh.
Kaj so piškotki?