Beta-glukanaza predstavlja skupino ogljiko-hidratnih encimov, ki so namenjeni temu, da znotraj beta-glukana razbijajo glukozidne vezi.
Glukoamilaza je pomemben prebavni encim, ki pomaga, da iz najbolj pogoste rastlinske hrane, ki jo pojemo, absorbiramo hranilne snovi in kreiramo energijo. To stori tako, da razbije škrobe, ki so pogosti v zelenjavi, ki jo jemo – krompir, koruza, riž in pšenica.
Invertaza je encim, ki je potreben za prebavo ogljikovih hidratov, deluje pa tako, da saharozo razcepi na glukozo in fruktozo. Običajno jo pridobivajo iz koristnega seva saccharomyces cerevisiae in jo nato prečistijo tako, da jo uporabljamo samo, ali pa kot del multiencimske formule. V kombinaciji z ogljikovimi hidrati izboljša prebavo škroba, sladkorja in ostalih ogljikovih hidratov.
Encim hemicelulaza razbije hemicelulozo, ki je tip celuloze in ključna komponenta celične stene v vseh rastlinah, na manjše enote. Veliko hemicelulaze ima tipičen zajtrk, ki ga sestavljajo žitarice – od 2 do 12%. Encim hemicelulaza je potreben, da te komponente razbije. Ker ga naše telo ne proizvede samo, se moramo zanašati na to, da ga bodo proizvedli mikroorganizmi, ki živijo v človeškem prebavnem traktu.
Fitaza je fosfatazni encim, ki katalizira oz. začne hidrolizo fitinske kisline, katere drugo ime je fitat. Fitinska kislina je oblika neprebavljivega fosforja, ki je prisotna v rastlinski hrani, kot so kosmiči, pšenica in različna žita.
Fižol, brokoli, zelje, cvetača in hrana, ki je bogata z ogljikovimi hidrati, lahko povzroča napenjanje in zatekanje. Taka hrana ima ogljikove hidrate, ki so povezani na proteine ali na maščobe, kar se v črevesju ne more efektivno razpasti. Ti slabo prebavljeni delci služijo za hrano črevesnim bakterijam. Te bakterije potem te ostanke fermentirajo in ob tem proizvedejo hidrogen in ogljikov dioksid kot stranska proizvoda. Kaj pomenijo v črevesju odvečni plini, pa tako vemo.
Ksilanaza je encim, ki ima blagodejne učinke na zdravje ljudi in na prebavo. Proizvajajo jo glivice in bakterije, pa tudi insekti, polži, najdemo pa jo lahko tudi v raznih semenih. Sesalci ksilanaze ne proizvajajo, jo pa proizvajajo nekatere bakterije, ki so v našem črevesju.
Proteaza je encim, ki pomaga pri prebavi različnih proteinov v procesu, ki se imenuje proteoliza. Proteaza ni en encim, ampak kategorija encimov, kjer se nekateri proizvajajo v telesu, nekateri imajo svoj vir v hrani, nekatere pa proizvajajo bakterije in ostali mikrobi. Proteaza sodeluje pri različnih procesih v telesu, vključno s prebavo in ima pomembno funkcijo pri zdravju imunskega sistema in cirkulaciji krvi.
Pektin je encim, ki ima pomembno vlogo v prebavnem procesu, in za celotno fizično počutje ter deluje proti staranju. Najdemo ga v sadjih, kot so banane in jabolka – gre za tip vlakna, ki gradi celične stene večine sadja in zelenjave. Sestavljen je iz dolgih polisaharidov, ki tvorijo želatinasto substanco v celičnih stenah rastlin in tudi med celicami. Najdemo ga v ne-lesenih delih rastlin, torej v delih, ki jih tudi ljudje najpogosteje jemo.
Laktaza je encim, ki hidrolizira mlečni sladkor na glukozo in galaktozo in pomaga pri prebavi mlečnih produktov, kot so sladoled, mleko in sir. Med 10-20% ljudi je netolerantnih na laktozo, kar pomeni, da ne morejo razbiti molekul laktoze na majhne molekule.
Celuloza je kompleksen ogljikov hidrat, ki ga brez encima celulaza ne moremo prebaviti. Ker gre za eno najbolj pogostih spojin na svetu, ki sestavlja večino rastlinskega sveta in je glavna hrana številnim organizmom, je pomembno, da jo telo lahko prebavi. Nekatera bitja jo lahko prebavijo bolj učinkovito kot ljudje – na primer krava.
Proteaza ima pomembno funkcijo v različnih telesnih procesih, kot so presnova, funkcije imunskega sistema in cirkulacija krvi. Znana je tudi kot proteolitski encim, peptidaza ali proteinaza. Gre za encim, ki pomaga prebaviti različne vrste proteinov v procesu, ki se imenuje proteoliza. Pri tem ne gre za en sam encim, ampak za celo kategorijo encimov. Nekateri se proizvajajo v telesu v trebušni slinavki, nekateri nastanejo z bakterijami in ostalimi mikrobi v črevesju, najdemo pa jo tudi v papaji in v ananasu.
Lipaza je encim, ki ga proizvaja trebušna slinavka in je pomembna za presnovo maščob. Deluje tako, da razkraja hranila, ki so topna v maščobah. To so vitamini A, D, E, K.
Ker veliko ljudi s prehrano zaužije manjšo količino nutrientov, ki so topni v maščobah, je nujno, da telo vsaj tiste, ki jih zaužijemo dobro prebavi in absorbira. Če lipaze v telesu primanjkuje, se ti vitamini ne morejo ustrezno absorbirati, to pa lahko vodi do otekanja, neugodja v želodcu in napenjanja z vetrovi.
Betain (znan tudi kot trimetilglicin) je naravna snov, ki jo najdemo v živilih, kot sta pesa in špinača. Raziskave kažejo, da betain podpira zdravje celic, tako, da deluje kot metil darovalec, kar podpira zdravo presnovo metionina, homocisteina in jeter.
Betain deluje tudi kot osmolit, kar pomeni, da podpira celovitost celic in beljakovin med nihanji hidracije, slanosti in temperature.
Betain HCl, kisla oblika betaina, se zaradi svoje sposobnosti zniževanja želodčnega pH, že vrsto let uporablja kot dodatek za podporo prebavi in absorpciji hranil.
HCl služi tudi kot primarni mehanizem telesa, ki se bori proti nezdravim dejavnikom, ki jih najdemo v hrani.
PEPSIN je eden prvih encimov, ki sproži prebavo beljakovin. Sintetizira se v
parietalnih celicah želodčne sluznice in se izloča kot neaktivni predhodnik pepsinogen. Ko je pepsinogen enkrat zunaj celice, pride na vrsto HCl, ki ga pretvori v pepsin. Pepsin se nato s strani glavnih celic sprosti, njegova naloga pa je, da razgrajuje beljakovine v peptide. Ta aktivacija povzroči verižno reakcijo, ki proizvaja še več pepsina, kar omogoča boljšo prebavo beljakovin.
Koren encijana se najbolj pogosto uporablja pri boju z vnetji, otekanji, za zdravljenje ran, služi pa tudi kot anti-strup živalskim strupom.
