Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da kar 7 od 10 ljudi navaja, da je njihovo življenje stresno. Za stres pa tako vemo, da je tihi ubijalec, ki svoj plen najprej dolgo in neopazno muči, potem pa kar naenkrat udari in pokonča. Nekaj podobnega kot kača, ki se dolgo časa nežno bori z antilopo, potem pa jo snede v sekundi. Hja, morda sem dal slabo primerjavo, ampak saj veste, kaj mislim s tem, ko rečem, ne sekiraj se, stres ubija. In dejstvo je tudi, da več ljudi umre od sekiranja, kot od sekire.
PREBERI VEČ
Simptomi stresa se začnejo kazati tako na našem telesu, v mislih, v vedenju in v čustvih, ter se medsebojno prepletajo in močno vplivajo drug na drugega. Najprej seveda vedno opazimo tiste simptome, ki so vezani na telo, šele nato vse ostale. Gre za potne in mrzle dlani, pospešen utrip srca, glavobol, slabo počutje, prebavne motnje, utrujenost in težave z dihanjem. Potem se jim pridruži še pomanjkanje volje, neorganiziranost, jokavost, težave s spanjem, pomanjkanje apetita ali tolažba s hrano, ter misli, ki nam pravijo, da imamo vsega dovolj in, da situacije ne moremo več obvladovati. Vse skupaj nato vodi v potrtost, jezo, razdražljivost in prepirljivost. V takšnih trenutkih nihče izmed nas ni ravno dobra družba – ne drugim in ne samemu sebi.
Če taka stresna obdobja trajajo dlje časa, lahko resneje zbolimo, zaradi česar se tudi vedno več ljudi odloča za to, da si bomo pomagali sami in se poskusili stresa vsaj malo razbremeniti. To počnemo na različne načine: s hojo, kolesarjenjem, drugimi načini rekreacije, s sproščanji v wellnesu, z raznimi ročnimi deli, s kuhanjem, peko, vrtnarjenjem, z druženjem, z ogledom filmov in serij, z jogo ,…
Vsaka izmed teh aktivnosti je dobra, a ni vsaka dobra za vsakogar izmed nas.
Vsekakor pa na vse dobro in pozitivno vpliva avtogeni trening – sprostitvena tehnika, ki temelji na avtosugestiji, in ki jo je v svet poslal nemški nevropsihiater Schultz. O tem, kako učinkovita metoda je, priča tudi dejstvo, da se ta trening uporablja tudi pri različnih postopkih psihološkega zdravljenja.
Verjetno te zanima, kako poteka oz. kako ga lahko izvedeš sam, brez, da bi moral poiskati pomoč psihiatra ali psihoterapevta.
Kar precej enostavno je. Ko ga enkrat obvladaš, se na ta način res z lahkoto globoko sprostiš in zmanjšaš vpliv stresa na tvoje telo, dosežeš pa lahko tudi povečanje fiziološke aktivnosti, zmanjšaš anksioznost, preprečiš napade panike, izboljšaš koncentracijo, pa še bi lahko našteval.
Trening lahko izvajaš sam ali v vodeni skupini. Na začetku ti vodena skupina omogoči, da se vanj uvedeš, kasneje pa dobiš boljši izkoristek, če ga izvajaš sam. A do samostojne izvedbe te čaka dolga pot. 8 tednov uvajanja in 4 do 6 mesecev vsakodnevnih treningov ti omogoči globlje sprostitve, ter privede tako daleč, da jih lahko dosežeš že v vsakem okolju.
Osnovna oblika avtogenega treninga vsebuje 6 vaj.
1. vaja je vezana na težo rok in nog in nas nauči, kako s predstavo teže sprostimo mišice celega telesa.
2. vaja se nanaša na to, da se naučimo ogreti svoje telo
3. in 4. vaja nas naučita tega, da znamo kvalitetno dihati in umiriti bitje srca
5. vaja je vaja za sončni pletež oz. solarni pleksus
6. vaja je vaja za zbranost in koncentracijo
Vse te vaje potekajo na enak način. S pomočjo avtosugestije in domišljije lahko vplivamo na delovanje svojega telesa. Če si na primer v trenutku hudega stresa zamišljamo, da dihamo bolj mirno in, da se naš pulz zmanjša, ter to znamo res dobro vizualizirati, se bo naše telo odzvalo tako, da bo naš utrip padel, dih pa se bo umiril.
Zgoraj naštetih vaj si ni težko zapomniti, a za kvalitetno izvajanje je vseeno potrebno veliko vztrajnosti in vadbe, saj se na začetku rado zgodi, da med izvajanjem vaj zaspimo.
Vas zanima še, kako se posamezna vaja izvede? To vam zaupam v kratkem!
2023 © Bobanpaukovic.com | Vse pravice pridržane. | Pogoji poslovanja | Made by OptiBull.si
