Boban Pauković

Antioksidanti – čudežne snovi, ki lahko upočasnijo proces staranja

Zagotovo ste že slišali za zdravstvene koristi antioksidantov? Pa sploh veste, kaj pravzaprav so antioksidanti in kako dejansko delujejo? Ali so to res “čudežne snovi”, ki lahko upočasnijo proces staranja, nam podaljšajo življenje in celo preprečijo nastanek raznih bolezni?

Da bi v celoti razumeli, kako antioksidanti resnično koristijo vašemu zdravju, morate najprej poznati nastanek prostih radikalov. Ste že slišali za oksidante, oksidacijo oksidativni stres? Vas zanima, ali je to kaj dobrega ali škodljivega? Zdi se mi logično in prav, da vam najprej razložim, kaj so oksidanti oziroma prosti radikali, da bi potem razumeli delovanje oziroma funkcijo antioksidantov. V tem svetu zmešnjav ljudje vse počnemo napačno … Beremo knjige od konca, uporabljamo razne  prehranske dodatke in zdravila, ne da bi poznali njihovo delovanje in povzročitelja bolezni itd. No, važno je, da je zdravo.

Kisik. Ne boste preživeli brez njega, vendar tako kot pri večini stvari ne pomeni, da več pomeni tudi bolje … Kar vam želim povedati, je to, da preveč kisika lahko pripelje do poškodb vaših celic. Mi ne zaupate? Vzemimo za primer nek sadež, ki ga olupimo, razrežemo in izpostavimo zraku. Kaj se bo zgodilo čez nekaj časa? Da, prav imate … Sadež  postane rjav oz. oksidira. Enako se zgodi tudi v vašem telesu, biološka oksidacija namreč pospeši vaš proces staranja. Tega si pa ne želite, kajne? Le kdo si želi pospešiti staranje? Mislim, da nihče.

0b8e36 so molekule, ki nastajajo pri celičnem metabolizmu in lahko poškodujejo naše celice. Te molekule oziroma prosti radikali so nezaželeni stranski produkt pri skoraj vseh reakcijah celične presnove. Prosti radikali nastajajo ves čas, mnogi dejavniki, kot so na primer onesnaženost zraka, stres, kronične bolezni, vnetja, infekcije, jemanje zdravil, kajenje, alkohol, starost, fizični napor, pretirana izpostavljenost soncu in raznim kemikalijam pa vplivajo na proizvodnjo še večjih količin prostih radikalov. Torej, vsi ti dejavniki prispevajo k oksidativnemu stresu, stanju, v katerem število prostih radikalov presega količino naših naravnih antioksidantov. Snovi, katerih naloga je, da nas pred temi škodljivimi molekulami varujejo.

Prostim radikalom manjka elektron in zato napadajo druge molekule z namenom, da bi našli zamenjavo za svoje manjkajoče elektrone. Celicam, s katerimi so v kontaktu, odvzamejo njihove elektrone, zaradi česar prizadeta celica ali spojina ne more normalno delovati. Torej tako ta prosti radikal pretvori tiste dobre celice, s katerimi je v kontaktu, v novo nastale “lovilce elektronov”, kar vodi v verižno reakcijo v telesu in na širjenje prostih radikalov. Naj vam bolj preprosto razložim pojem oksidacija. Pravzaprav gre za “biološko rjavenje”, učinek, ki ga povzroča preveč kisika v vaših tkivih. Prosti radikali nato poškodujejo DNK, celične membrane in encime. Ko pride do tvorbe prostih radikalov, pride do oksidativnega stresa. Mnogi dejavniki vplivajo na ravni antioksidantov v telesu in če so te nižje od ravni prostih radikalov, pride do oksidacije, ki  povzroči v telesu hudo škodo. Posledica tega so pospešeno staranje, poškodovane ali mutirane celice, poškodovano tkivo, aktiviranje škodljivih genov znotraj DNK in preobremenjeni imunski sistem.

Vsak od nas ima v telesu prisotne tako antioksidante kot tudi proste radikale. Nekatere antioksidante je naše telo sposobno proizvesti samo, medtem ko moramo druge antioksidante pridobiti iz hrane. V našem telesu nastajajo prosti radikali kot stranski produkti celičnih reakcij. Jetra, na primer, proizvajajo in uporabljajo proste radikale za razstrupljanje telesa, medtem ko bele krvničke oddajajo proste radikale za uničenje bakterij, virusov in poškodovanih celic.

Zahodni način življenja – uživanje predelanih živil, velikih količin sladkorja, alkohola, pretirana uporaba zdravil in velika izpostavljenost raznim kemikalijam in onesnaževalcem okolja je zelo dobra iztočnica za nastanek ogromnih količin prostih radikalov in njihovo širjenje ter kopičenje v telesu. Ker smo mnogi ljudje bolj kot kadarkoli prej izpostavljeni tako visokim stopnjam oksidativnega stresa, potrebujemo pomoč antioksidantov, kar pomeni, da moramo uživati živila, ki so z njimi bogata. Če vaše telo ne dobi ustrezne zaščite, lahko prosti radikali prevzamejo pobudo, kar vodi v oslabelo delovanje vaših celic. To lahko privede do poškodbe tkiva in prispeva k nastanku različnih bolezni.

Kaj pravzaprav so antioksidanti?

Antioksidanti so molekule, ki imajo sposobnost, da zavirajo oksidacijo drugih molekul, tako da žrtvujejo svoje lastne elektrone za hranjenje prostih radikalov. Njihova naloga je da “donirajo” svoje elektrone, ne da bi pri tem sami postali prosti radikali. Antioksidanti so torej dajalci elektronov in v našem telesu delujejo na takšen način, da upočasnijo oziroma preprečujejo oksidativen stres – proces, ki ga povzročijo prosti radikali in ki lahko vodi do celične disfunkcije in raznih zdravstvenih težav.

Živila, bogata z antioksidanti, razne začimbe, zelišča in čaji, zmanjšujejo učinke prostih radikalov, imenovane tudi oksidativne poškodbe. Oksidativen stres oziroma poškodbe pa igrajo pomembno vlogo pri nastajanju različnih bolezni. Zdravstvene težave, s katerimi se soočamo danes, kot so na primer bolezni srca, različne vrste raka in demenca, so povezane s povečano stopnjo oksidativnega stresa in vnetij. V procesu zatiranja škodljivih vplivov prostih radikalov antioksidanti ščitijo zdrave celice in ustavljajo rast malignih ali rakavih celic. Če so količine antioksidantov, ki bi pomagali te proste radikale odstraniti v vašem telesu, premajhne, potem vas lahko ogrozi oksidativni stres, kar vodi v pospešeno poškodbo tkiva in organov.

 

Z antioksidanti, ki jih dobimo iz naše prehrane, preprečimo negativne učinke nezdravega življenjskega sloga, kot so pospešeno staranje, poškodovane ali mutirane celice, aktiviranje škodljivih genov znotraj naše DNK in slab imunski sistem.

Naše telo ima antioksidativni sistem, ki se vsakodnevno spopada s prostimi radikali.  Sem uvrščamo beljakovine glutationska peroksidaza, superoksidna dismutaza in katalaza. Naj vas ne prestrašijo ti izrazi in prosim vas, da se ne obremenjujete z njimi. So bolj kot ne za mojo dušo. Njihova naloga je preprečiti škodo, ki jih prosti radikali lahko povzročijo oziroma nevtralizirati delovanje teh škodljivih molekul. Določeni vitamini, minerali in kofaktorji pa delujejo v telesu kot lovilci teh prostih radikalov. Tukaj bi omenil antioksidante vitamin C, vitamin A, vitamin E, mineral selen, kofaktor koencim Q10 oziroma ubikvinon in lipoična kislina. S pravilno prehrano lahko zelo povečamo količino teh snovi v telesu in si tako na naraven način pomagamo pri preprečevanju škode, ki jo lahko povzročijo prosti radikali. Naj omenim še to, da naj bodo na vnos zadostne količine antioksidantov predvsem pozorni starejši, saj s starostjo postajajo antioksidativni mehanizmi vse manj učinkoviti in posledično pride do večje proizvodnje prostih radikalov. Vsem pa svetujem, da se prehranjujete čim bolj raznovrstno in tako poskrbite za vnos vseh potrebnih antioksidantov, saj boste le tako prišli do optimalnega zdravja. Rad bi še poudaril, da snovi, ki imajo antioksidativen učinek, najbolje delujejo v medsebojni povezavi, tako da ne bo dovolj, če boste v telo vnašali le določene oziroma posamezne antioksidante.

Pozitivni učinki uživanja živil, bogatih z antioksidanti

Z antioksidanti, ki jih dobimo iz naše prehrane, preprečimo negativne učinke nezdravega življenjskega sloga, kot so pospešeno staranje, poškodovane ali mutirane celice, aktiviranje škodljivih genov znotraj naše DNK in slab imunski sistem. Z uživanjem antioksidantov zmanjšamo tveganje za nastanek kognitivnih motenj, kot sta na primer demenca in Alzheimerjeva bolezen. Pozitivno pa vplivamo tudi na zdravje oči in upočasnimo znake staranja (koža, tkiva, sklepi, srce in možgani). Te “čudežne” snovi zmanjšujejo tveganje za nastanek raka, zaščitijo nas pred boleznimi srca in možgansko kapjo ter so odlična podpora pri razstrupljanju organizma. Vsi tisti, ki želite imeti zdravo, bolj mladostno in sijočo kožo, se ne zanašajte na razne kreme, takšen pristop vam namreč ne bo prinesel rezultata. Pa saj to verjetno že veste, kajne? Raje poskrbite za zadosten vnos antioksidantov. Koža vam bo hvaležna in to se bo posledično tudi poznalo na njej. Negujte svojo kožo od znotraj.

Nekateri antioksidanti imajo kelatni učinek, saj lahko nase vežejo težke kovine, npr. živo srebro in tako lahko preprečijo nastanek prostih radikalov. Z vnosom antioksidantov boste zaščitili svojo DNK, spodbudili imunski sistem, omogočili popravljanje poškodovanih molekul. Še ena izmed pozitivnih lastnosti antioksidantov pa je, da lahko sprožijo proces samouničenja (apoptozo) škodljivih (rakavih) celic.

Rad bi omenil še to, da se antioksidanti dodajajo tudi hrani oziroma izdelkom v gospodinjstvu, da bi se preprečila oksidacija in samo kvarjenje hrane in izdelkov.

Katera živila so naravni viri antioksidantov in kako povečati njihov vnos?

Če uživate uravnoteženo, nepredelano hrano, polno visoko kakovostnih surovih organskih živil, zlasti zelenjavo in zmerno količino sadja, bo vaše telo pridobilo bistvene hranilne snovi in ​​antioksidante, ki jih potrebuje za optimalnego zdravje. Sveža, ekološka zelenjava, predvsem zelenolistnata, je napolnjena z močnimi fitokemikalijami, rastlinskimi spojinami, ki delujejo kot antioksidanti.

Uživajte veliko zelenjave in tako boste poskrbeli za višji vnos teh “čudežnih” snovi.  Najboljša izbira bodo zelena, korenje, špinača, paprika, zelena solata, peteršilj, redkev, paradižnik, česen, artičoka in rdeča pesa. Nekatero zelenjavo (cvetača, zelje, čebula, šparglji, brokoli, brstični ohrovt) je bolje rahlo predelati na pari ali marinirati v limoninem soku ali pa celo v  jabolčnem kisu, nekatero zelenjavo pa je bolje uživati v surovi obliki. Sveže borovnice, robide, jagode, brusnice in maline so najboljša izbira kar se tiče sadja. So izvrsten vir antioksidantov. Oreščki so prav tako odlična antioksidativna živila. Bogati vir antioksidantov so tudi zelišča in začimbe: cimet, origano, kurkuma, ingver in česen. Kot kakovosten vir antioksidantov bi omenil še zeleni čaj in kakovosten kakav organske predelave.

Sadje, zelenjava in zelišča v naši prehrani, ki so bogata z antioksidanti, najpogosteje vključujejo oblike antioksidantov, kot so vitamin E, lutein, vitamin C, beta-karoten, flavonoidi in likopen.

Karotenoidi, izoflavoni, flavonoidi, saponini in polifenoli pa so le nekatere izmed mnogih snovi, ki so prav tako izjemnega pomena za naše zdravje in imajo velik antioksidativen vpliv. Uvrščamo jih med fitokemikalije, o njih pa kaj več napišem v enem izmed naslednjih blogov.

Preden posežete po antioksidantih v obliki prehranskih dopolnil, poskušajte zadovoljiti dnevnim potrebam vašega telesa po le teh z uživanjem pestro obarvanih živil. Da se razumemo: tukaj mislim na naravno obarvana živila. O umetnih verjetno že veste, kakšno je moje mnenje. Vsaj pri prehranjevanju ne bodite monotoni.

“Zdrav um, zdravo telo!”

Boban Pauković
Najnovejši prispevki
Nedavni komentarji
    Kategorije
    Zadnji prispevki
    Bodi obveščen o novih zapisih