Previdno pri nabiranju in uživanju gob

Večina ljudi ve, da sta zelena in rdeča mušnica strupeni, a gob, ki lahko povzročijo številne resne zdravstvene zaplete ali celo smrt, je veliko več. Kljub temu da so gobe zdrave in da je njihov okus za mnoge božanski, velja biti previden tako pri njihovem nabiranju kot tudi pri uživanju.

Jesen je obdobje, ko se na mojem krožniku kar pogosto znajdejo gobe, zato sem se odločil napisati kaj “pametnega” o tem “super živilu”. Glede na dejstvo, da našo prelepo deželo prekriva več kot 58 % gozdov, lahko hitro sklepamo, da smo poleg lesa bogati tudi z gobami. Preden pa se odpravite v gozd in začnete z brezglavim nabiranjem gob, vam svetujem, da si vzamete kakšno minutko, preberete ta prispevek in tako izveste čim več o zdravilnih lastnostih, pa tudi previdnostnih ukrepih, povezanih z uživanjem gob.

Kljub temu da so gobe zdrave in da je njihov okus za mnoge božanski, velja biti previden tako pri nabiranju kot tudi pri uživanju gob.
Kljub temu da so gobe zdrave in da je njihov okus za mnoge božanski, velja biti previden tako pri nabiranju kot tudi pri uživanju gob.

Kaj so gobe?
Gobe so rastline brez klorofila in tako kot ostale glive spadajo med najpomembnejše odstranjevalce odpadkov v naravi. Telo gob se imenuje micelij, ki ga sestavljajo nitke, imenovane hife. Tako kot kvasovke in nekatere plesni tudi užitne in zdravilne gobe spadajo med glive.

Številne gobe se življenjsko povezujejo s koreninskim sistemom živih rastlin, npr. drevesi, s katerimi živijo v simbiozi. Kaj to pravzaprav pomeni? Torej, gobe drevesu odvzemajo določene organske snovi (predvsem ogljikove hidrate), same pa to isto drevo oskrbujejo z vodo in z v njej raztopljenimi minerali.

Gobe se torej hranijo zajedavsko ali pa so gniloživke in so izjemno pomembne,
saj predelajo že uporabljene organske snovi v ponovno surovino za druge žive organizme. V gobovih polisaharidih je veliko hitina, gre za poseben polisaharid, ki ga človeško črevo težko prebavi. Da s hitinskimi ovojnicami obdane celice sprostijo vsa hranila, je treba gobe pred zaužitjem termično obdelati.

Kje se gobe nahajajo in kje jih je največ, je odvisno od sestave gozda in samih tal, nekako pa velja dejstvo, da bosta večja pestrost in nahajališče gob v mešanih gozdovih ter na bazičnih tleh.

S čim nas gobe oskrbijo?
Gobe nas oskrbijo z veliko vode, vsebujejo pa tudi nizko vsebnost ogljikovih hidratov in kalorij. So odličen vir vitaminov skupine B, mineralov, vlaknin in celo beljakovin in zelo malo maščob. Poleg vitaminov skupine B nas gobe oskrbijo še z vitamini C, E, D in K. Vsebujejo pa tudi precej rudninskih snovi (fosfor, kalij, železo, kalcij, kalij, baker, natrij, magnezij, cink, selen in fosfate). Nekatere gobe (tiste z bolj izrazitimi barvami) vsebujejo tudi betakaroten oziroma vitamin A.

Gobe so protivnetno živilo, prehranjevanje z njimi pa nas oskrbi z visokimi količinami spojin beta-glukana. Gre za naravni polisaharid, ki se nahaja v celični steni kvasovk in bakterij. Beta-glukani so sestavljeni iz molekul glukoze in jih uvrščamo med vlaknine. Pomagajo imunskemu sistemu, včasih so jih uporabljali za krepitev imunosti, zniževanje holesterola, pri vnetjih, nadzoru krvnega sladkorja in celo zdravljenju raka. Z uživanjem gob pa v naš organizem vnesemo tudi močan antioksidant, imenovan ergotionein, ki pomaga zmanjšati vnetja v našem telesu. To je zares izjemen, edinstven antioksidant, ki se ponaša z veliko protivnetno močjo in ga naše telo ne more proizvajati.

Kronični stres privede do sprememb v telesnih kemičnih dogajanjih in posledično do številnih zdravstvenih težav. Tukaj pa nam lahko zelo pomagajo številne gobe, saj zahvaljujoč veliki količini naravnega germanija – snovi, ki uravnava imunski sistem in ga najdemo v številnih gobah – delujejo kot adaptogeni. Poleg tega pa spodbujajo naš imunski sistem tudi polisaharidi in beljakovinsko vezani polisaharidi.

Pozitivni vplivi uživanja gob:
• krepijo kosti,
• spodbujajo kognitivne sposobnosti in izboljšajo delovanje možganov,
• nadzorujejo telesno težo,
• povečujejo ravni energije,
• ščitijo zdravje srca,
• povečajo in izboljšajo delovanje imunskega sistema.

Katere gobe pri nas so užitne?
Jurčki, dežnikarice in lisičke so vsem dodobra znane gobe, a to še zdaleč niso edine gobe, ki so užitne. To so še smrčki (užitni, visoki), gobani (poletni, jesenski, črni, rumeni, borovi, pa tudi žametasti goban in svinjski goban), golobice (zelenkaste, modrikaste, užitne), gomoljike (perigodske, bele, tudi poletna in zimska), velika tintnica, dežniki (orjaški, poljski, sramežljivi), majniška lepoglavka, bukov ostrigar, kukmaki, ovčji mesnatovec, šitake, pozna in rjavkasta livka, janeževa livka, kostanjevka, turki, dedki, maslenka, zimska panjevka, užitna sirovka, veliki slinar itd.

Gobe nabirajte in pobirajte s spoštovanjem do narave.
Gobe nabirajte in pobirajte s spoštovanjem do narave.

Zdravilne gobe
Uporaba gob v zdravilne namene ima v azijskih državah zelo dolgo tradicijo, ki presega že tisoč let. Njihova uporaba v zahodnem svetu pa se je začela povečevati šele v zadnjih nekaj desetletjih. Mnoge gobe so učinkovita pomoč za zdravljenje okužb, gripe, bolezni srca, sladkorne bolezni in motenj v delovanju imunskega sistem ter pri boju z najbolj zahrbtnimi boleznimi. Večina terapevtskih toničnih koristi številnih gob gre na račun njihovih adaptogenih in imunsko krepilnih snovi, ki jih imenujemo polisaharidi. Poleg teh pa so pomembni tudi triterpeni, ki so po zgradbi podobni steroidnim hormonom. Ti pomagajo povečevati porabo kisika, tonizirajo telo in krepijo odpornost proti stresu.

Nekatere gobe z zdravilno močjo
Lentinula edodes – užitni nazobčanec (šiitake), Grifola frondosa – velika zraščenka (maitake), Ganoderma lucidum (reishi) – svetlikava pološčenka, trametes versicolor – pisana ploskocevka, Pleurotus ostreatus – bukov ostrigar, Phallus impudicus – smrdljivi mavrahovec, Auricularia auricula judae – bezgova uhljevka (mo-er), Cordyceps sinensis oz. Ophiocordyceps sinensis.

Strupene gobe
Večina že ve, da sta zelena in rdeča mušnica strupeni, a gob, ki lahko povzročijo številne resne zdravstvene zaplete ali celo smrt, je veliko več. Pri nas so do zdaj odkrili vsaj 30 smrtno strupenih vrst gob. Nekatere od teh so pomladanska mušnica, koničasta mušnica, opredena livka, pobeljena livka, listna livka, vrtnarska livka, kolobarčasta livka, kolobarna ščitoglavka, poljska koprenka, najlepša koprenka, sijajna koprenka, zvonasta kučmica, obrobljena kučmica, jesenska kučmica, vrtnarska kučmica, spolzka kučmica, pomladanski hrček, prstenolistna razcepljenka, mesnorjavi dežniček, rumenolistni dežniček, rjavolilasti dežniček, parkovni dežniček, pogubni dežniček, navadna podvihanka itd.

Rad bi omenil, da je goba lahko strupena tudi zato, ker je zrasla v okolju, ki je kontaminirano. Zavedajte se dejstva, da so gobe nagnjene k temu, da iz prsti srkajo vse možne sestavine, žal tudi tiste, ki so človeškemu organizmu lahko nevarne.

Gobe nas oskrbijo z veliko vode, vsebujejo pa tudi nizko vsebnost ogljikovih hidratov in kalorij. So odličen vir vitaminov skupine B, mineralov, vlaknin in celo beljakovin in zelo malo maščob.
Gobe nas oskrbijo z veliko vode, vsebujejo pa tudi nizko vsebnost ogljikovih hidratov in kalorij. So odličen vir vitaminov skupine B, mineralov, vlaknin in celo beljakovin in zelo malo maščob.

Znaki zastrupitve
Če katero od zgoraj naštetih gob zaužijete, seveda ne pomeni, da boste takoj umrli, se pa lahko pojavijo različni simptomi, ki se med seboj razlikujejo glede na vrsto zaužite strupene gobe. Najbolj tipični znaki zastrupitve z gobami so bolečine in krči v trebuhu oziroma želodcu, slabost, bruhanje, driska, močna žeja. Kasneje pa se lahko pojavijo še močno znojenje, zlatenica, motnje zavesti in dihanja, halucinacije, upočasnjen ali pospešen srčni utrip, vročina, zmedenost, glavobol in bolečine v mišicah ter udih, zmedenost.

Učinki zaužitja strupene gobe se pri nekaterih vrstah ne pokažejo takoj po zaužitju. Včasih se driska in bruhanje pojavita šele po več dneh, to pa je lahko znak za še večjo skrb, saj je bil strup v tem primeru dolgo v organizmu, zaradi česar so njegovi negativni učinki na naše zdravje še toliko bolj pogubni. Če se simptomi težav pojavijo v nekaj urah po zaužitju, strupene gobe v teh primerih po navadi prizadenejo samo sluznico prebavnega trakta. Seveda pa je možnost tudi najslabšega scenarija, ko zaužitje strupenih gob povzroči odpoved organov in celo smrt.

Zastrupitev z gobami je še posebej nevarna za posameznike, ki imajo že kakšne bolezenske težave, zaužitje strupenih gob namreč poslabša zdravstveno stanje in celo ogrozi njihovo življenje, zato jim zdravniki povsem odsvetujejo uživanje kakršnih koli gob. Zaradi tega jih ne priporočajo niti starostnikom, majhnim otrokom in nosečnicam.

Simptomi zastrupitve, ki se pojavijo šele po šestih urah ali več, pa po navadi s seboj prinesejo večje zaplete. Sicer ti simptomi po enem ali dveh dneh minejo, vendar strup še vedno potuje po krvnem obtoku in kvari delovanje organov. Zato vsem, ki sumijo, da so zaužili strupene gobe, svetujem čimprejšnjo bolnišnično obravnavo, saj edino zdravilo, ki lahko pomaga, deluje samo v prvih treh dneh po zaužitju gob! Nikakor pa ni pametno izgubljati časa in zavlačevati z obiskom zdravnika, prej kot bo zdravilo prejeto, bolj učinkovito bo lahko pomagalo. Pri nas naj bi bilo trenutno možno dobiti le zdravilo, ki v prvih dveh, treh dneh po zaužitju strupenih gob še lahko preprečuje vezavo toksičnih spojin oziroma strupa na tkiva, in to samo tistega strupa, ki še prosto kroži po krvnem obtoku. Ko pa se strup enkrat veže na tkivo, le to okvari.

Shranjevanje in priprava
Za vse gobe velja, da so najboljše, če jih pripravimo sveže, lahko pa jih tudi shranjujemo na različne načine, kot je na primer zamrzovanje svežih ali blanširanih gob, vlaganje v slanico, kis ali olje, nekateri pa jih celo sušijo in izdelujejo prah iz gob, tako da ga potem uporabljajo kot začimbo.

Previdnostni ukrepi
Kljub temu da so gobe zdrave in da je njihov okus za mnoge božanski, velja biti previden tako pri nabiranju kot tudi pri uživanju gob. Že kmalu, potem ko gobe naberemo, se začnejo v le teh kopičiti različni razkrojni produkti, imenovani kriptomaini, zato se lahko pojavijo zdravstvene nevšečnosti tudi po zaužitju gob, ki sicer veljajo za užitne, predvsem, če niso sveže pripravljene. Vendar te motnje, ki nastanejo, niso tako izrazite kot pri pravih zastrupitvah s strupenimi gobami.
Gobe so težko prebavljive, zato jih je bolje uporabljati za prilogo kot za glavno jed. Bodite torej zmerni pri količini in izogibajte se uživanju gob pozno popoldan ali zvečer. Pri čiščenju užitnih gob odstranite vse kožice, luskice ter trde in olesenele dele.

Zaključek
Gobe nabirajte in pobirajte s spoštovanjem do narave. Ne uničujte neužitnih, ker so prav tako pomembne za gozd in podrast, kot so užitne. Pri nabiranju ne uporabljajte pripomočkov, ki bi lahko poškodovali rastišče ali podgobje. Na grobo jih očistite na mestu, kjer ste jih pobrali. In vedno jih nabirajte v pletene košare in nikakor v plastične vrečke.

Do naslednjega branja!

”Zdrav um, zdravo telo!”