Prehranske koristi jajčevcev – polni antioksidantov, vitaminov in mineralov

Jajčevci, katerim po domače rečemo kar melancane, sodijo v družino razhudnikov. Medtem ko večina ljudi to okusno živilo šteje med zelenjavna živila, so jajčevci pravzaprav sadež. Da, prav ste prebrali, botanično, kakor vse razhudnikovke, jajčevci spadajo med sadje, na naših krožnikih pa se znajdejo v vlogi zelenjave.

Ime jajčevec izvira še iz časov, ko so bili ti sadeži manjši in svetlejši (pogosto bele, rumene ali pikčaste barve) ter na pogled podobni kokošjim jajcem. Jajčevci naj bi izvirali iz Indije in v Aziji jih uporabljajo že več kot 2500 let. Kot zanimivost naj delim z vami, da so jajčevce najprej vzgajali kot okrasno rastlino in šele pozneje v njih odkrili tudi živilo, ki je primerno za uživanje. Ker so bili na začetku še tako trpki, so bili ljudje prepričani, da njihovo uživanje povzroča norost, zato so jih imeli predvsem za okras. Po okusu so bili namreč jajčevci pred stoletji grenki in po otipu bodeči. Pozneje so se sorte križale toliko, da so sadeži postali precej okusnejši. V Evropo so prišli pozno (v 13. stoletju), in sicer prek Arabcev in Mavrov na ozemlje Španije in Italije. Ker je v njih (v sledovih) psihotropni alkaloid solanin, jim Tuaregi v Sahari in Italijani pravijo kar “noro jabolko”. Španci pa jajčevce imenujejo jabolko ljubezni.

Koristi uživanja jajčevcev

V jajčevcih je kar precej antioksidantov, posebnih fitohranil, vključno s fenolnimi spojinami, flavonoidi, kot je nasunin, ter številnih vitaminov in mineralov. In vse te prehranske koristi jajčevcev lahko pridobite ob vnosu majhne količine kalorij, zahvaljujoč visoki vsebnosti vlaknin in vode.

V jajčevcih je tudi klorogenska kislina, ki je prevladujoča fenolna komponenta v tem živilu. Fenolne spojine so odlični antioksidanti in zaščitni faktorji, ki se borijo proti kopičenju prostih radikalov v telesu. Kofeinska in klorogenska kislina, fenolne spojine iz vrst flavonoidov, delujejo proti virusom in bakterijam ter varujejo naše celice pred poškodbami, zato naj bi preprečevale nastanek raka. Predvsem glikoalkaloidi naj bi uničevali celice raka na jetrih. Klorogenska kislina je povezana tudi s koristmi, kot sta uravnavanje presnove glukoze in lipidov. Poleg svoje antimutagene in protitumorskih učinkov deluje protimikrobno, anti-LDL (slab holesterol) in protivirusno, kar pomeni, da ščiti pred različnimi stopnjami vnetij in nastankom bolezni.

Jajčevci lahko pomagajo pri zmanjšanju tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, saj naj bi nasunin imel možnost vezave holesterola v krvi in s tem zmanjšanje koncentracije tega v krvi. Medtem ko vaše telo potrebuje določeno količino holesterola, je uživanje jajčevcev povezano z uravnavanjem količine, ki jo zadržite v stenah krvnih žil in izboljšanjem krvnega pretoka. Z jajčevci naj bi si torej lahko pomagali zniževati holesterol v krvi ter blagodejno vplivati na prebavo maščob, saj grenčine v soku jajčevcev spodbujajo delovanje jeter in pospešujejo izločanje žolča. Imele naj bi celo protibakterijski učinek in delujejo blago odvajalno. K dobri prebavi pripomorejo tudi prehranske vlaknine v jajčevcih. Magnezij in kalij v jajčevcih pripomoreta k čvrstim kostem, kalij in natrij v jajčevcih pa dajeta tem tudi blago diuretične lastnosti.

V jajčevcih je kar precej antioksidantov, posebnih fitohranil.
V jajčevcih je kar precej antioksidantov, posebnih fitohranil.

Jajčevci vsebujejo zelo malo maščob in so izjemno živilo za sladkorne bolnike, vsebujejo pa tudi esencialno aminokislino triptofan. Folati, vitamini B1, B3, B6 ter mangan, magnezij in baker pa predstavljajo dodaten razlog, zakaj naj bi uvrstili jajčevce na vaš krožnik.

B-vitamini so topni v vodi in so nujno potrebni za vzdrževanje zdrave ravni energije, delovanja možganov, presnove, zdravja srca in osredotočenosti.

Vitamin B1 je pomemben za vzdrževanje zdravega metabolizma, zdravja krvi, srca in delovanja možganov.

Vitamin B6 pa je potreben za pomoč pri ustvarjanju aminokislin, te se uporabljajo za številne telesne funkcije in brez zadostne količine aminokislin se lahko pojavijo težave, vključno s pomanjkanjem energije, kožnimi vnetji, slabokrvnostjo, depresijo, kronično utrujenostjo in pomanjkanjem hranil.

Vitamin B6 sodeluje tudi pri tvorbi hemoglobina (ki prenaša kisik do krvi), nevrotransmiterjev (ki pomagajo nadzorovati vaše razpoloženje), pa tudi pri uravnavanju glukoze v krvi.

Mangan prispeva k oblikovanju zdrave kostne strukture zaradi vpliva na mineralizacijo in presnovo kosti. Potreben je za pravilno presnovo in pravilno uporabo kalcija ter za ustvarjanje bistvenih encimov za tvorbo močnih kosti.

Mangan poleg tega pomaga pri presnovni aktivnosti v telesu, oblikovanju vezivnih tkiv in uravnavanju ravni hormonov, ki so ključnega pomena za reproduktivno zdravje in boj proti neplodnosti. Prav tako igra vlogo pri urejanju zdrave funkcije ščitnice, boju proti depresiji in nadzoru ravni krvnega sladkorja.

V azijski ljudski medicini uporabljajo jajčevce pri zdravljenju kašlja, vnetega grla, ob zastrupitvah, pri opeklinah, hemoroidih, pa tudi za razkuževanje ustne sluznice, dlesni in parodontozi.

V lupini so hranljive snovi

Jajčevec vsebuje več kot 90 odstotkov vode in hranilne snovi, ki so predvsem v lupini, zato vam svetujem, da tega sadeža ne lupite! V lupini so vitamin B1, B2 in B9, karoten, železo, fosfor, kalcij, natrij, eterična olja, tanini in pa tudi močan antioksidant nasunin (gre za vrsto flavonoidov, imenovanih antocianini). Ta daje jajčevcem značilno vijoličasto barvo. Tako kot drugi antioksidanti ima tudi nasunin sposobnost boriti se proti poškodbam prostih radikalov v telesu, ki so pogosto vzrok za razvoj bolezni in prezgodnjega “staranja” naših celic. Prav tako deluje tudi kot železov “kelator”, ki lahko ščiti pred peroksidacijo lipidov. Lupina vsebuje tudi vitamin C ter vitamina A in K, meso jajčevca pa vsebuje malo mineralnih snovi.

Jajčevci in stranski učinki

Vsem, ki ste kdaj imeli ali imate težave z ledvičnimi kamni, odsvetujem uživanje jajčevcev ali pa vsaj omejite njihovo uživanje, saj jajčevci vsebujejo večje količine oksalatov. Prav tako naj bi obstajala možnost povezave med uživanjem jajčevcev in posledično močnejšimi simptomi artritisa.

Ime jajčevec izvira še iz časov, ko so bili ti sadeži manjši in svetlejši (pogosto bele, rumene ali pikčaste barve).
Ime jajčevec izvira še iz časov, ko so bili ti sadeži manjši in svetlejši (pogosto bele, rumene ali pikčaste barve).

Zakaj jajčevci niso dobri za vas, če imate zgodovino protina ali ledvičnih kamnov?

Vsebujejo veliko oksalne kisline, kar je povezano s povečanim tveganjem za nastanek ledvičnih kamnov in artritisa pri nekaterih ljudeh. Iz tega razloga, če se spopadate s temi težavami, je morda najbolje, da poskusite iz prehrane odpraviti jajčevce in druge razhudnike.

Previdnostni ukrepi

Jajčevcev ne smemo uživati surovih, saj surovi jajčevci vsebujejo strupeni solanin, ta pa je predvsem v nedozorelih plodovih. Solanin se pri kuhanju razkroji. S kuhanjem lahko dosežemo še večjo vsebnost antioksidantov in biološko aktivnost koristnih lastnosti, saj toplotni učinek še sprošča spojine, ki se borijo proti boleznim. Kuhanje jajčevcev torej ne zmanjšuje pozitivnih učinkov fitohranil, ki jih vsebuje.

Poleg solanina jajčevci vsebujejo tudi škodljiv nikotin. Vendar ni pretiranega razloga za paniko, saj bi morali pojesti 10 kg jajčevcev, da bi dobili učinek, ki je enak kot pri eni pokajeni cigareti.

Jajčevci spadajo v botanično družino razhudnikov, ki pri nekaterih ljudeh lahko povzročajo prebavne motnje in vnetja. Svetujem vam, da preberete prispevek, ki sem ga že pred časom napisal, in izveste vse, kar morate vedeti o razhudnikih.

Ko prerežete jajčevec in ga izpostavite kisiku, ta hitro porjavi, to pa povzročijo fenolne kisline, ki so tudi “krivec” za grenak okus jajčevcev. To lahko preprečite z nekaj kančkov olja, limoninega soka ali celo kisa. To grenčino lahko odstranite tudi tako, da narezane jajčevce osolite in pustite stati 30 do 40 minut, nato pa jajčevce iztisnete oziroma splaknete z vodo.

Bodite pozorni, da jajčevci zelo dobro vpijajo maščobe – če niste pazljivi, lahko hitro dobite visokokalorično jed.

Zato jih vedno najprej popecite brez maščobe in šele potem na koncu dodajte kakšno žlico zdrave maščobe.

Zaključek

Kupujte sadeže, ki so čvrsti, vendar se njihova lupina s pritiskom nekoliko vboči. Pecelj mora biti pri tem sadežu lepo zelen in na videz svež. Če ima jajčevec na koži rjave ali temne lise, ni več primeren za uporabo. Torej, vedno izberite sadeže, katerih kožica je gladka in napeta, torej brez lis. Nezrel in trd sadež vedno pustite, da do konca dozori (pri sobni temperaturi), in tako se boste znebili solanina, ki je grenak in strupen (povzroči prebavne težave, lahko pa tudi oteži dihanje).

Priporočam vam, da zrele jajčevce hranite na hladnem, pri temperaturi okoli 10 stopinj. Če boste jajčevce hranili v hladilniku, bo nizka temperatura hladilnika vplivala na to, da lupina dobi temne lise. Odsvetujem tudi hranjenje jajčevcev poleg jabolk in paradižnika.

Do naslednjega branja!

”Zdrav um, zdravo telo!”