Prehrana

Prehranjevanje, miti o hrani in zdrava kmečka pamet

Prehranjevanje in zdrava kmečka pamet

Sol ubija, moka in sladkor sta tiha ubijalca, zelenjava in sadje sta polna pesticidov, jajca so krivec za povišan holesterol, mlečni izdelki škodujejo zdravju, rdeče meso povzroča raka, ribe so polne težkih kovin, morski sadeži največji alergeni, ogljikovi hidrati, krompir in na splošno ves škrob redi … Kaj nam potem sploh še ostane za jesti?

Dva tedna sta naokoli in čas je, da se spet malo razpišem. Verjetno vas je že vse kar precej zanimalo, o čem bom pisal v tokratnem blogu, kajne? Če sem povsem iskren, sem imel že popolnoma pripravljen blog in sem ga skorajda oddal, potem pa se je zgodilo nekaj zelo zanimivega. Brez skrbi, nič se mi ni zbrisalo. Na svojem Facebook profilu sem objavil recept za domači bezgov sirup in nepričakovano dobil veliko različnih komentarjev o tem, kako je za nekatere ta sirup zdrav, za druge pa “strup” in krivec za pridobivanje odvečnih kilogramov. Ko sem prebiral vse te komentarje, sem dobil navdih za pisanje tega bloga.

Že zdrav kmečki razum me pripelje do trditve oziroma vsaj pomisleka, da tisto, kar je dobro zame, ni nujno, da bo imelo tudi pozitiven vpliv na nekoga drugega in obratno. Prav tako tisto, kar meni škoduje, ni ravno nujno, da bo škodovalo tudi nekomu drugemu.

Ne skrbite, ne bom pisal o pripravi bezgovega sirupa. Pisal bom o precej ozkoglednih prepričanjih in pogledih, ki jih ima večina ljudi na hrano in samo prehranjevanje. Veliko število ljudi in na žalost tudi raznih strokovnjakov ima v glavi točno določeno oziroma začrtano, kaj jesti in česa ne. Pri tem so zelo striktni, na žalost pa mislim, da si s tem delajo le medvedjo uslugo. Vsekakor imamo vsi na tem svetu pravico do lastne izbire in odločanja, kaj uživati in česa ne, prav tako imamo pravico do svobode govora, a žal se mi zdi, da to nekateri v določeni meri precej izkoriščajo. Zakaj tako menim? Enostavno se mi ne zdi ne logično in še najmanj znanstveno dokazljivo, da je dobro in pošteno do vseh nas posploševati tako pozitivne kot tudi negativne lastnosti ter vpliv določenih živil oziroma način prehranjevanja na ljudi. 

Že zdrav kmečki razum me pripelje do trditve oziroma vsaj pomisleka, da tisto, kar je dobro zame, ni nujno, da bo imelo tudi pozitiven vpliv na nekoga drugega in obratno. Prav tako tisto, kar meni škoduje, ni ravno nujno, da bo škodovalo tudi nekomu drugemu. Zelo me žalosti dejstvo, ko zagovorniki določenih prehranskih strategij oziroma načina prehranjevanja prepričujejo vse naokoli, da je le njihov način prehranjevanja oziroma izbor živil pravilen. Da je njihova dieta tista edina učinkovita in zdravju koristna. Vedno znova me tudi preseneča način predstavljanja teh njihovih prehranskih navad širši množici. Vegani, vegeterijanci, lchf pristaši in še nekateri drugi … Človek si resnično več ne uspe oddahniti od vseh teh kampanj, ki so postale že prav agresivne in za moje pojme neokusne. In ravno tisti, ki se predstavljajo kot borci proti nasilju, so pogosto zelo agresivni in nasilni pri prepričevanju mnogih, ki se ne prehranjujejo tako kot oni. Da se razumemo, nisem pristaš ubijanja živali, še posebej ne v tolikšni meri in to vse za to, da izjemno velike količine mesa končajo v smeteh, vendar prav tako nisem pristaš “ubijanja” ljudi v pojem, ki uživajo meso. Vsakdo ima pravico do lastne presoje in če čuti potrebo po uživanju mesa, ne vidim težave v tem, da ga uživa.

Pri prehranjevanju bodite fleksibilni in odprti kolikor se le da. Ne omejujte se preveč, če le ni potrebno.

Seveda se je v današnjih časih pomembno dobro pozanimati o kvaliteti hrane, samem izvoru živil in njihovem vplivu na naš organizem, vendar ugotovitev ne moremo posploševati, saj je danes izjemno težko dobiti neke objektivne informacije. Vem, da vas vse zanima, kaj je zdravo in kaj ne … vem, da vas vse zanima, kako se jaz prehranjujem in kaj jaz priporočam oziroma svetujem. Želite odgovor? Univerzalnega odgovora ni! Kaj je zdravo in kaj ne, je odvisno od mnogih dejavnikov. Kako se jaz prehranjujem? Enostavno – tako, kot mi paše. Pri prehranjevanju in načrtovanju obrokov poskušam biti čim bolj fleksibilen. Poslušam svoje telo! Ali pojem kdaj tisto prepovedano hrano, ki nas zastruplja in ubija? Vsekakor! Zaenkrat sem še živ! Kaj svetujem drugim? Odvisno od njihovih potreb, želja, ambicij, ciljev in zdravstvenih omejitev.

Prehranske strategije oziroma način prehranjevanja mora biti za moje pojme personaliziran, individualno prilagojen. Nekdo, ki je popolnoma zdrav, se verjetno nima potrebe tako strogo držati omejitev pri prehranjevanju, kot nekdo, ki je resno bolan. Seveda je potrebno in priporočljivo poskrbeti za preventivo, vendar se mi zdi, da lahko velika večina ljudi, ki se začne resno poglabljati v to, kaj je zdravo in kaj ne, zapade v obsesijo. Obstaja nemalo primerov, kjer so ljudje pri slepem sledenju določeni dieti, izgubili “kompas”. Kaj mislim s tem? Enostavno so se v najboljši želji po tem, da s prehranjevanjem poskrbijo za čim boljše zdravje pretirano omejili in ustvarili črn seznam živil, torej tistih živil ali celo makrohranil, ki naj bi jim škodovala. Posledično pa lahko pride do podhranjenosti zaradi premajhnega vnosa energije v telo ali celo premalo zaužitih mikrohranil. 

Na žalost je veliko takšnih ljudi, ki so prepričani, da beljakovine zakisajo telo in jih odstranijo ali pretirano zmanjšajo iz prehrane. Mislim, da mi ni treba preveč razlagati in pisati o tem, kako so maščobe po krivem že desetletja krivec za vse bolezni in nalaganje odvečnih kilogramov. Zadnje čase pa so na “udaru” in izjemno demonizirani ogljikovi hidrati. In kaj potem nekdo, ki si želi izboljšati počutje oziroma poskrbeti za zdravje naredi? Uporabi “vsevednega strica googla” in če ima srečo, mogoče naleti na kakšen objektiven oziroma nepristranski zapis, ki mu bo dejansko pomagal na poti k izboljšanju trenutnega stanja s prehrano. Na žalost pa je na spletu zaslediti veliko člankov s senzacionalnimi naslovi, ki pritegnejo bralca, a si ta potem zapomni in globoko vsidra prepričanje, ki ga je dobil na podlagi naslova in ne prebranega. 

Ljudje preberejo oziroma slišijo od nekoga, da sol ubija, da sta moka in sladkor tiha ubijalca, da sta zelenjava in sadje polna pesticidov. Pa razne trditve, da sadje redi, med redi, da so jajca krivec za povišan holesterol, ki je naš največji sovražnik, ter da mleko in mlečni izdelki škodujejo zdravju in so primerni le za teličke … Veliko je govora o tem, da nas uživanje mesa zakisa, rdeče meso pa povzroča raka, ribe so polne težkih kovin, ki nas zastrupljajo, morski sadeži največji alergeni, prav tako so izjemno veliki alergeni tudi oreščki, da ne govorim o soji, ki je prav tako na črnem seznamu. Ogljikovi hidrati, krompir in na splošno ves škrob redi. Pesticidi, homogenizacija in gensko spremenjeni organizmi. In kaj vse povzroča gluten … Hmm … kaj si potem misliti? Še vsa sreča, da tega vsega ne preberejo oziroma slišijo naenkrat, saj bi se v nasprotnem lahko zatekli k skrbno načrtovanem obroku, ki je popolnoma brez glutena, brez mesa, brez beljakovin, brez mlečnih izdelkov, brez maščob, brez ogljikovih hidratov, brez soli, brez pesticidov, brez gensko spremenjenih organizmov, brez težkih kovin itd. Vas zanima, kako izgleda ta popoln obrok? Dobro si oglejte spodnjo sliko!

Iskreno vam svetujem: pri prehranjevanju bodite fleksibilni in odprti kolikor se le da. Ne omejujte se preveč, če le ni potrebno. Poskrbite za zdrav um in zdravo telo istočasno. Nečesa, čemur se je treba izogibati in omejiti, ni treba popolnoma črtati in postavljati na črn seznam, še posebej, če bi zaradi tega duševno trpeli in bi se čutili prikrajšano. Uporabite zdravo kmečko pamet in škodljivo hrano oziroma uživanje takšnih živil omejite, ne dovolite pa si, da omejite svoj um! Če vam občasno zapaše zaužiti nekaj, kar ni ravno najbolj zdravju koristno, pa si le to privoščite brez občutka krivde in uživajte v tem obroku. Nato pa nadaljujte po neki vaši “zdravo” začrtani poti. Seveda je pri uživanju takšnih obrokov več “manevrskega prostora” za tiste zdrave posameznike. Zavedajte se, da je zdrav pristop oziroma zdrav način prehranjevanja tek na dolge steze! Torej, vi določate tempo oziroma omejitve glede na vašo pripravljenost in vzdržljivost! V teoriji je vse mogoče, a žal praksa potem pokaže nekaj čisto drugega!

“Zdrav um, zdravo telo!”

boban-paukovic
Boban Pauković